Jedro

Vprašanje, ali gre za prvo dodelitev štipendije v smislu tretjega odstavka 9. člena ZŠtip-1, se presoja glede na izobraževalni program, v katerega je vlagatelj za dodelitev štipendije vpisan.

Dodatno študijsko leto, ki ga študent vpiše po končanem izobraževalnem programu (zaradi pridobitve absolventskega staža), ni leto v okviru izobraževalnega programa, temveč leto po izteku izobraževalnega programa.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se zavrne zahtevek tožeče stranke za odpravo odločbe tožene stranke št. 12300-165/2021/4 z dne 4. 11. 2021 in odločbe Centra za socialno delo Ljubljana št. 1231-100321/2020-31984/4 z dne 12. 1. 2021, za vrnitev zadeve toženi stranki v nov postopek odločanja, za izdajo novega upravnega akta in za povrnitev stroškov postopka pred sodišči prve in druge stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženke z dne 4. 11. 2021 in odločbo Centra za socialno delo Ljubljana z dne 12. 1. 2021 ter zadevo vrnilo toženki v nov postopek in odločanje, pri čemer je toženki naložilo tudi, da je dolžna izdati nov upravni akt v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe (I. točka izreka). Odločilo je še, da mora toženka za tožnika povrniti njegove stroške postopka na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2. Sodišče druge stopnje pritožbo toženke zavrnilo, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in odločilo, da mora toženka za tožnika na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v 15 dneh povrniti 76,13 EUR stroškov odgovora na pritožbo.

3. Vrhovno sodišče je na predlog toženke s sklepom VIII DoR 192/2022 z dne 20. 12. 2022 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je tožnik upravičen do državne štipendije za čas absolventskega staža. 4. Toženka v reviziji povzema odločitev ter obrazložitev sodišč druge in prve stopnje sodb, citira vsebino 9. člena Zakona o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 56/13 in nadalj.; ZŠtip-1) in navaja, da sta sodišči druge in prve stopnje zavzeli zmotno stališče, da tožnik v študijskem letu 2020/2021 ni prvič zaprosil za državno štipendijo, ker naj bi za to štipendijo zaprosil že v študijskem letu 2011/2012 in 2012/2013 na Filozofski fakulteti (kjer mu je bila ta državna štipendija tudi dodeljena). Tožnik je štipendijo za študij na Filozofski fakulteti prejemal na prvi bolonjski stopnji, pred več leti, vendar tega študija ni zaključil. Štipendijo na drugi bolonjski stopnji je za absolventski staž na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani uveljavljal z novo vlogo. Gre za drug izobraževalni program, na drugi fakulteti in za višjo stopnjo izobraževanja. Zmotno je tudi stališče, da pomeni absolventski staž dodatno študijsko leto v okviru izobraževalnega programa. Izobraževalni program je namreč sestavljen iz letnikov in zaključne naloge, izobraževalne ustanove pa študentom omogočajo status še v dodatnem letu po izteku rednega izobraževalnega programa, torej po zaključku rednih letnikov za izdelavo zaključne naloge oziroma za zaključek morebitnih preostalih izpitov. Po tretjem odstavku 9. člena ZŠtip-1 se štipendija ne more prvič dodeliti v času dodatnega študija leta po izteku izobraževalnega programa ali v času podaljšanega študentskega statusa, pri čemer se ta določba nanaša na dodatno leto po zaključku rednih letnikov. Dodelitev štipendije šele po izteku izobraževalnega programa glede na tretji odstavek 9. člena ZŠtip-1 ni možna. Sodišče druge stopnje se pri svoji odločitvi zmotno sklicuje tudi na 70. člen Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 67/1993 in nadalj.; ZVis), saj ta ureja status študenta oz. potek tega statusa, česar pa ni mogoče enačiti z obdobjem trajanja izobraževalnega programa. Sodišči druge in prve stopnje zmotno nista ločili pojmov iztek izobraževalnega programa in zaključek izobraževanja. Tožnik v letu 2020/2021 ni bil vpisan v študijski program; bil je vpisan v dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa, zato do državne štipendije ni mogel biti upravičen.

5. Tožnik je podal odgovor na revizijo, v katerem predlaga zavrnitev revizije in povrnitev njegovih stroškov revizijskega postopka.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP).

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je Center za socialno delo Ljubljana kot prvostopenjski organ z odločbo z dne 12. 1. 2021 zavrnil vlogo tožnika z dne 30. 11. 2020 za dodelitev državne štipendije za študijsko leto 2020/2021. V odločbi je bilo obrazloženo, da tožnik prvič vlaga vlogo za državno štipendijo in da ima status študenta v času podaljšanega študentskega statusa oziroma dodatnega študijskega leta in zato na podlagi 9. člena ZŠtip-1 ni upravičen do državne štipendije. Tožnikovo pritožbo je z v bistvenem identičnimi razlogi zavrnil drugostopenjski organ toženke z odločbo z dne 4. 11. 2021. Iz podatkov uradnih evidenc in potrdila o vpisu za študijsko leto 2020/2021 je razvidno, da je tožnik vpisan v dodatno leto (absolvent) in nima veljavno sklenjenega štipendijskega razmerja za navedeni program.

9. Sodišče prve stopnje je tožnikovemu zahtevku ugodilo iz dveh razlogov. Najprej je ugotovilo, da v tem primeru ni šlo za dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa, temveč za (dodatno) študijsko leto v okviru izobraževalnega programa. Navedlo je, da drugi odstavek 9. člena ZŠtip-1 določa, da se štipendije dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega programa, izobraževalni program pa se zaključi z izdelavo diplomske oziroma magistrske naloge. Čas dodatnega leta (za katerega je tožnik podal vlogo za dodelitev državne štipendije – šlo je za obdobje, ko je tožnik vpisal absolventski staž), ko je imel tožnik status rednega študenta, je štelo kot del izobraževalnega programa, ki se zaključi z izdelavo magistrskega dela, ki je zadnje dejanje študijskega programa. Poleg tega je navedlo, da pri tožniku ni šlo za prvo dodelitev državne štipendije, saj je to prejemal že v študijskem letu 2011/2012 in 2012/2013 za prvi in drugi letnik prve bolonjske stopnje na Filozofski fakulteti – tega študija sicer ni zaključil. Tudi iz tega razloga je presodilo, da po tretjem odstavku 9. člena ZŠtip-1 ni bilo ovir za dodelitev štipendije.

10. Takšna stališča in razlago je potrdilo tudi sodišče druge stopnje. Med drugim je zavrnilo tudi naziranje toženke, da državne štipendije, ki jo je tožnik prejel v študijskem letu 2011/2012 in 2012/2013, ni mogoče upoštevati le zato, ker je ni uveljavil že v času v času bolonjskega triletnega študija na prvi ali dvoletnega na drugi stopnji v okviru izobraževalnega programa na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.

11. ZŠtip-1 v 8. členu določa vrste štipendij, ki se dodeljujejo po tem zakonu. Med navedenimi štipendijami se le državna štipendija uvršča med pravice iz javnih sredstev.1

12. Dodeljevanje vseh štipendij, ki jih opredeljuje ZŠtip-1, ureja 9. člen Zštip-1.2 Prvi odstavek 9. člena ZŠtip-1 določa, da se štipendije po tem zakonu dodeljujejo v vsakem šolskem ali študijskem letu. Po drugem odstavku tega člena se štipendije dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega programa. Državna štipendija, Zoisova štipendija in štipendija za Slovence v zamejstvu in po svetu se dodelijo za raven izobraževanja, ki je višja od že dosežene ravni. Štipendije za deficitarne poklice, štipendije Ad futura in sofinancirane kadrovske štipendije se dodelijo za posamezen izobraževalni program.3

13. Tretji odstavek 9. člena ZŠtip-1 pa določa (tudi ta določba se nanaša na dodelitev vseh vrst štipendij, ki so urejene v tem zakonu), da se štipendija ne more prvič dodeliti za letnik, v katerega je vlagatelj ponovno vpisan, ali v času dodatnega študijskega leta po izteku izobraževalnega programa ali v času podaljšanja študentskega statusa. Štipendija se ne more dodeliti za izobraževalni program na ravni izobraževanja, ki je enaka ali nižja od ravni, ki jo je vlagatelj že dosegel. Štipendist ne more pridobiti štipendije za izobraževanje na višji ravni, dokler ne zaključi izobraževanja na ravni, za katero je prejemal štipendijo.4

14. Iz prvega stavka navedene določbe (ki je bistven za odločitev v obravnavani zadevi) torej med drugim izhaja, da vlagatelju štipendija ne more biti dodeljena tudi v času dodatnega leta po izteku izobraževalnega programa, ob dodatnem pogoju, da gre za prvo dodelitev štipendije.

15. Pri tem je vprašanje, ali gre za prvo dodelitev štipendije v smislu tretjega odstavka 9. člena ZŠtip-1, treba presojati glede na izobraževalni program, v katerega je vlagatelj za dodelitev štipendije vpisan. To izhaja že iz prvega stavka drugega odstavka 9. člena ZŠtip-1, po katerem se štipendije dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega programa, in iz 13. člena ZŠtip-1, ki določa možnost pridobitve štipendije za prvi vpis posameznega programa določene stopnje izobraževanja - torej ne izobraževanja na sploh.5 Zato ni utemeljeno razlogovanje sodišč nižjih stopenj, da bi se kot prva dodelitev ene od štipendij, ki jih ureja ZŠtip-1, v smislu tretjega odstavka 9. člena ZŠtip-1 lahko upoštevala tudi štipendija, ki je bila dodeljena vlagatelju pred več leti za povsem drug izobraževalni program6, ki ga tožnik niti ni uspešno zaključil, in kar bi imelo lahko za posledico tudi dolžnost vrnitve štipendije (99. člen ZŠtip-1).

16. Tožniku za študijski program na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani štipendija še ni bila dodeljena, torej je zanjo v študijskem letu 2020/2021 zaprosil prvič.

17. Toženka v reviziji utemeljeno nasprotuje tudi zaključkom sodišč nižje stopnje, da za zavrnitev tožnikove vloge za dodelitev štipendije ni bil izpolnjen niti drugi pogoj iz prvega stavka tretjega odstavka 9. člena ZŠtip-1; kot navedeno se po tej določbi štipendija ne more prvič dodeliti v času dodatnega študijskega leta po izteku izobraževalnega programa (ali v času podaljšanega študentskega statusa).

18. Zakon pojma „dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa“ izrecno ne definira, zato je treba to določbo napolniti z njeno pravilno razlago. ZŠtip-1 v trinajsti alineji 3. člena opredeljuje, da je iztek izobraževalnega programa zaključek trajanja izobraževanja, kot je predviden z izobraževalnim programom, brez podaljšanja študentskega statusa. Izobraževalni program se torej izteče, ko se zaključi zadnji semester zadnjega letnika, ki je predviden za vpisani izobraževalni program. Pojem izteka izobraževalnega programa je treba ločevati od pojma zaključka izobraževanja (štirinajsta alineja 3. člena ZŠtip-1), ki pomeni zaključek izobraževalnega programa (na izobraževalni ustanovi) in pridobitev višje ravni izobrazbe od že pridobljene (v tožnikovem primeru torej pridobitev magistrskega naslova). Zaključek izobraževanja je torej širši pojem od izteka izobraževalnega programa, saj vključuje tako iztek tega programa, kot tudi pridobitev višje ravni izobrazbe.

19. Glede na to, da je bil tožnik vpisan v drugo bolonjsko stopnjo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (absolventski staž), je treba opozoriti še na določbe ZVis, ki med drugim opredeljujejo študijske programe. ZVis v točki b) prvega odstavka 33. člena v drugo stopnjo študijskega programa za pridobitev izobrazbe uvršča magistrske študijske programe in enovite magistrske programe (namen teh je opredeljen v petem, šestem oziroma sedmem odstavku 33. člena ZVis). Iz tretjega odstavka 36. člena ZVis med drugim izhaja, da trajajo magistrski študijski programi eno do dve leti, vendar tako da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let. Tudi iz navedene določbe izhaja, da je obdobje izobraževalnega programa (oziroma v konkretnem primeru magistrskega študijskega programa) obdobje, ko se študent izobražuje (torej ko obiskuje semestre letnikov), ne pa tudi obdobje, ko se po izteku izobraževalnega oziroma študijskega programa (v okviru absolventskega staža7) pripravlja na izdelavo magistrske naloge in zagovor le-te oziroma ko opravlja še morebitne manjkajoče izpite. Študijski program se torej izteče z zadnjim opravljenim letnikom, ki je za tak program predviden.8 To pa pomeni, da dodatno študijsko leto, ki ga študent vpiše po končanem izobraževalnem program (zaradi pridobitve absolventskega staža), ni leto v okviru izobraževalnega programa, temveč leto po izteku tega izobraževalnega programa.

20. Sodišče druge stopnje je svojo presojo, da vpis tožnika v absolventski staž na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani ni pomenil dodatnega študijskega leta po izteku izobraževalnega programa, zmotno oprlo tudi na 70. člen ZVis. Ta namreč določa, v katerih primerih preneha status študenta oziroma kdaj lahko pride do podaljšanja statusa študenta, kar pa ni pravno relevantno za presojo, kaj se šteje za izobraževalni program oziroma kdaj se ta program izteče. 21. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje se torej glasi, da tožnik ni upravičen do državne štipendije za čas absolventskega staža. 22. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek.

23. Zaradi navedene spremembe je revizijsko sodišče odločilo o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker tožnik v tem socialnem sporu ni uspel, krije sam svoje stroške, nastale v postopku na prvi stopnji, kot tudi stroške odgovora na pritožbo in odgovora na revizijo.

24. Revizijsko sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda te sodbe. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 Poleg državne štipendije 5. člen Zakona o urejanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 in nadalj.; ZUPJS) med denarnimi prejemki našteva otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke, denarne socialne pomoči ter varstveni dodatek po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke. 2 Delna izjema so le štipendije Ad futura (to izhaja iz sedmega odstavka 9. člena ZŠtip-1), kar pa za ta spor ni relevantno. 3 Pred to novelo je ZŠtip-1 določal, da se vse štipendije (torej tudi državne štipendije, Zoisove štipendije in štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu) dodeljujejo za izobraževalni program. Iz obrazložitve predloga spremembe te določbe, objavljene v Poročevalcu Državnega zbora RS z dne 26. 1. 2018, izhaja, da na državno in Zoisovo štipendijo izobraževalni program, na katerem se štipendist izobražuje, nima vpliva. Pri teh štipendijah je edini pogoj, ki ga mora štipendist izpolnjevati ob dodelitvi, da je vpisan v izobraževalni program, v katerem bo dosegel višjo raven izobrazbe od že dosežene. V Poročevalcu je nadalje pojasnjeno, da je glede na to, da se z novelo ZUPJS ukinja vloga za nadaljnje prejemanje štipendije, štipendija pa bo avtomatično dodeljena, če bo štipendist v naslednjem šolskem ali študijskem letu vpisan v višji letnik, smiselno, da se pravica do nadaljnjega prejemanja štipendije ne veže strogo na isti program izobraževanja, v katerega je štipendist vpisan ob dodelitvi štipendije, temveč, da se preverja njegovo napredovanje v višji letnik na ravni izobraževanja, za katero je bila štipendija pridobljena. 4 Peti odstavek 9. člena ZŠtip-1 določa, da lahko štipendist prejema štipendijo eno leto za posamezen letnik na ravni izobraževanja, ki je višja od že pridobljene, razen če ta zakon ne določa drugače. 5 Citirani člen se pri določanju drugih splošnih pogojev za pridobitev štipendije nanaša na upravičence, ki so vpisani v določen program izobraževanja, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije (razen če ZŠtip-1 ne določa drugače), pri čemer opredeljuje tudi primere, ko ti upravičenci (torej upravičenci, ki so vpisani v določen program izobraževanja) do štipendije niso upravičeni (npr. če so v delovnem razmerju, če so poslovodne osebe gospodarskih družb, …). 6 Po stališču, ki sta ga zavzeli sodišči nižjih stopenj, bi se morala na primer v slučaju vloge za dodelitev državne štipendije za drugo bolonjsko stopnjo kot prva dodelitev štipendije upoštevati vsaka istovrstna štipendija, ki bi bila vlagatelju dodeljena pred podajo te vloge (tako npr. tudi državna štipendija, ki bi bila takemu vlagatelju dodeljena za srednješolsko izobraževanje). 7 Pojma „absolventski staž“ veljavna zakonodaja sicer ne uporablja, temveč določa dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa. 8 Navedeno potrjujejo poleg že omenjene trinajste alineje 3. člena ZŠtip-1 tudi nekatere druge določbe ZŠtip-1. Tako npr. iz šestega odstavka 87. člena ZŠtip-1 med drugim izhaja, da se štipendijsko razmerje po izteku izobraževalnega programa podaljša do zaključka izobraževalnega programa, vendar največ za eno študijsko leto po izteku študijskega programa prve oziroma druge stopnje; iz drugega odstavka 88. člena ZŠtip-1 med drugim izhaja, da se v primeru iz šestega odstavka 87. člena ZŠtip-1 štipendije izplačujejo do zaključka izobraževalnega programa, in sicer na študijskih programih prve in druge stopnje skupno največ eno študijsko leto itd.; po prvem odstavku 89. člena ZŠtip-1 se v primeru, če štipendist zaključi izobraževanje pred iztekom izobraževalnega programa, štipendija izplača v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za preostale mesece trajanja izobraževalnega programa, ne glede na to, ali je bil štipendist vpisan v vse letnike.