Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se drugi odstavek 50. člena Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 28/15 in 22/16) razlaga tako, da je za ugotovitev izračuna skupne višine nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) pri presoji „nove naloge“, ki je bila operaterju določena z zakonom ali drugim predpisom in jo je moral operater začeti izvajati znotraj zadevnega regulativnega obdobja, bistveno: - da je nova naloga vsako obvezno opravilo, ki povzroča nove, še nepredvidene stroške in odhodke, ki so nastali operaterju zaradi vsakega predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti, četudi gre za opravilo znotraj že obstoječe naloge, za katere so stroški priznani v okviru zamejenih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV), ali - da je nova naloga samo tisto obvezno opravilo, ki povzroča nove, še ne predvidene stroške oz. odhodke, ki so nastali operaterju izključno zaradi predpisane nove naloge, ki je operater prej ni izvajal, in ne zgolj zaradi novega ali spremenjenega opravila znotraj obstoječe naloge.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se drugi odstavek 50. člena Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 28/15 in 22/16) razlaga tako, da je za ugotovitev izračuna skupne višine nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) pri presoji „nove naloge“, ki je bila operaterju določena z zakonom ali drugim predpisom in jo je moral operater začeti izvajati znotraj zadevnega regulativnega obdobja, bistveno: - da je nova naloga vsako obvezno opravilo, ki povzroča nove, še nepredvidene stroške in odhodke, ki so nastali operaterju zaradi vsakega predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti, četudi gre za opravilo znotraj že obstoječe naloge, za katere so stroški priznani v okviru zamejenih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV), ali - da je nova naloga samo tisto obvezno opravilo, ki povzroča nove, še ne predvidene stroške oz. odhodke, ki so nastali operaterju izključno zaradi predpisane nove naloge, ki je operater prej ni izvajal, in ne zgolj zaradi novega ali spremenjenega opravila znotraj obstoječe naloge.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo tožbi zoper odločbo Agencije za energijo št. 213- 32/2019/6 z dne 25. 5. 2021 ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v nov postopek (I. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka (II. točka izreka). Izpodbijana odločba se nanaša na ugotovitev presežka oziroma primanjkljaja omrežnine za leto 2018. 2. V obrazložitvi je Upravno sodišče navedlo, da je med strankama sporna razlaga drugega odstavka 50. člena Akta o metodologiji 2015, in sicer je sporno vprašanje, ali je treba navedeno določbo razlagati tako, da se nanaša tudi na stroške, ki so nastali z novim obsegom in načinom izvajanja že obstoječih nalog, za kar se zavzema tožnica, ali pa se nanaša le na stroške, nastale v zvezi z novimi nalogami, ki jih predpišeta zakonodajalec ali regulator. Navedlo je, da je Upravno sodišče v primerljivih zadevah že izoblikovalo stališče, da iz drugega odstavka 50. člena Akta o metodologiji 2015 izhaja, da je pri presoji „nove naloge“, ki je bila operaterju naložena z zakonom ali drugim predpisom in jo je moral operater začeti izvajati znotraj zadevnega regulativnega obdobja, bistveno, da gre za nove še ne predvidene stroške, ki so nastali operaterju zaradi predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti. Navaja, da za odločanje veljaven Akt o metodologiji 2015 pomena besede „nova naloga“ ne definira, zato je treba glede na splošni jezikovni pomen besede v tem kontekstu upoštevati kot „novo nalogo“ vsako obvezno opravilo, ki povzroča nove stroške in odhodke. Bistveno torej je, da gre za nove, še ne predvidene stroške, ki so nastali operaterju zaradi predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti. Glede na navedeno, pojma „nove naloge“ tako ni mogoče razlagati tako, kot ga razlaga toženka. Razlaga toženke v izpodbijani odločbi tako ni skladna z Aktom o metodologiji 2015 in stališčem Upravnega sodišča, zato je izpodbijano odločbo odpravilo.

3. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

6. Dopuščeno vprašanje (v predlogu tretje zastavljeno vprašanje) se nanaša na opredelitev nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (na kar se po svoji vsebini nanaša tudi prvo zastavljeno vprašanje v predlogu). Predlagateljica v predlogu zatrjuje, da je materialnopravno zmotno stališče Upravnega sodišča, da je treba drugi odstavek 50. člena Akta o metodologiji 2015 razlagati tako, da se nanaša tudi na stroške, ki so nastali z novim obsegom in načinom izvajanja že obstoječih nalog. Meni, da je nova naloga le tisto obvezno opravilo, ki povzroča nove, še ne predvidene stroške oz. odhodke, ki so nastali operaterju izključno zaradi predpisane nove naloge, ki je operater prej ni izvajal. Gre torej za razlago drugega odstavka 50. člena Akta o metodologiji 2015. Glede tega vprašanja jasne sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni, zato je odgovor na zastavljeno vprašanje objektivno pomemben za razvoj prava preko sodne prakse.

7. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.