Jedro

Pravdno sodišče lahko obravnava v sporu majhne vrednosti zadevo, ki ob vložitvi zahtevka na sodišče glede na vrednost spornega predmeta izpolnjuje pogoje za sojenje v rednem postopku. To pomeni, da ni nujno, da se pri izbiri postopkovnih pravil uporabi mejna vrednost za opredelitev postopka majhne vrednosti, ki velja ob prvem procesnem dejanju (npr. vložitvi predloga za izvršbo). Če se ta kasneje med postopkom (večkrat) spremeni, se uporabi spremenjena/aktualna (zadnja).

V obravnavani zadevi se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev v višini 223,85 EUR, zato gre za spor majhne vrednosti. Po osmem odstavku 458. člena ZPP v sporih majhne vrednosti revizije ni.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnica je 9. 7. 1991 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - računa št. 85007 glede zneska 53.642,70 DIN. Tedanje Temeljno sodišče v Ljubljani je 1. 8. 1991 izdalo sklep o izvršbi. Tega je s sklepom 2090 I 1335/1991 z dne 11. 6. 2021 razveljavilo Okrajno sodišče v Ljubljani (Centralni oddelek za verodostojno listino) in obenem sklenilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo zneska v višini 223,85 EUR (prej 53.642,70 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da gre za spor majhne vrednosti z zoženim obravnavanjem pritožbenih razlogov, in pritožbo tožnice zavrnilo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednje vprašanje: Ali lahko pravdno sodišče uvrsti v postopek majhne vrednosti tudi sporne zadeve, ki so ob vložitvi zahtevka na sodišče glede na višino sporne zadeve izpolnjevale pogoje za sojenje v rednem postopku oziroma, ali se pri določanju vrednosti spora in uvrstitvi zadeve v postopek majhne vrednosti uporabi meja za opredelitev postopka majhne vrednosti, kot jo je ob vložitvi predloga za izvršbo določal takrat veljavni Zakon o pravdnem postopku? Meni, da v primerih, ko sodišče šele po skoraj 30 letih razveljavi sklep o izvršbi in napoti upnika na pravdni postopek, ni mogoče upoštevati v tem času spremenjenih mej za postopek majhne vrednosti, saj bi to pomenilo, da bi bilo tožnici zaradi okoliščin, na katere ni mogla vplivati, preprečeno, da bi bila deležna rednega pravdnega postopka in bi s pritožbo lahko opozorila na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. To predstavlja kršitev njenih ustavnih pravic - pravico do sojenja v razumnem roku in pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 23. in 25. člena Ustave RS ter 6. in 13. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Zakona o pravdnem postopku ni mogoče razlagati na način, da je tožba vložena šele po pravnomočnosti sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi, ampak je treba upoštevati mejo za postopek v sporu majhne vrednosti, kot jo je določal zakon v času vložitve predloga za izvršbo. Poudarja, da predhodne določbe ob spremembah ZPP tega vprašanja posebej ne urejajo, zato meni, da je zaradi zagotavljanja pravne varnosti in ustavnih pravic strank pri uvrščanju zadev med spore majhne vrednosti treba upoštevati mejno vrednost, kot jo je določal zakon v času zahteve za sodno varstvo, to je ob vložitvi predloga za izvršbo. Zakona ni mogoče razlagati na način, da se zaradi poteka časa in spremembe zakona krčijo procesne pravice strank v že začetih postopkih.

5. Predlog ni dovoljen.

6. Med postopkom se zaradi spremenjene okoliščine lahko v določenem časovnem trenutku uporabijo druga postopkovna pravila kot predtem. Sprva se uporabijo na primer postopkovna pravila, ki veljajo za redni postopek, zatem pa pravila, ki veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti. To je lahko posledica tožnikovega razpolaganja s tožbenim zahtevkom ali zakonodajalčeve spremembe mejne vrednosti za opredelitev spora majhne vrednosti.

7. V konkretnem primeru je nominalna vrednost spornega predmeta, ki je edina relevantna, ostala nespremenjena, se je pa od vložitve predloga za izvršbo večkrat spremenila mejna vrednost, ki opredeljuje spor majhne vrednosti.1 Ustavno skladno možnost fluidnega prehajanja iz ene vrste postopka v drugo zaradi spreminjanja postopkovne ureditve je potrdilo tudi Ustavno sodišče RS. V zadevi U-I-147/97 z dne 3. 6. 1999 je namreč zavzelo stališče, da ni v neskladju z Ustavo, če se zaradi spremembe določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki opredeljujejo, kdaj gre za spor majhne vrednosti, postopek, ki se je začel kot redni postopek, nadaljuje po pravilih o postopku v sporu majhne vrednosti.2

8. Pravdno sodišče torej lahko obravnava v postopku v sporu majhne vrednosti zadevo, ki ob vložitvi zahtevka na sodišče glede na vrednost spornega predmeta izpolnjuje pogoje za sojenje v rednem postopku. To pomeni, da ni nujno, da se pri izbiri postopkovnih pravil uporabi mejna vrednost za opredelitev postopka majhne vrednosti, ki velja ob prvem procesnem dejanju, npr. vložitvi predloga za izvršbo. Če se ta kasneje med postopkom (večkrat) spremeni, se uporabi spremenjena/aktualna (zadnja).

9. Glede na ZPP, veljaven ob vložitvi predloga za izvršbo, je zahtevek tožnice v vrednosti 53.642,70 DIN (SIT) presegal mejno vrednost za opredelitev spora majhne vrednosti 8.000 DIN (SIT), zato se je začel kot redni postopek, s sprejetjem ZPP leta 1999 in z zvišanjem mejne vrednosti na 200.000 SIT pa dobil značilnosti sumarnega postopka ter takšen ostal vse do danes.

10. V skladu s 443. členom ZPP so namreč spori majhne vrednosti spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR. Prav takšen je obravnavani tožbeni zahtevek, ki se nanaša na denarno terjatev v višini 223,85 EUR, zato gre za spor majhne vrednosti.

11. Po osmem odstavku 458. člena ZPP v sporih majhne vrednosti revizije ni.3 Če zakon določa, da revizije ni, je ni mogoče niti dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP). Predlog za njeno dopustitev zato v konkretnem primeru ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).4

12. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Glede na ZPP, veljaven ob vložitvi predloga za izvršbo, je mejna vrednost za spor majhne vrednosti znašala 8.000 DIN (SIT), kar pomeni, da je tedaj zahtevek tožeče stranke v vrednosti 53.642,70 SIT presegal mejno vrednost in se je postopek začel kot redni postopek. S sprejetjem ZPP leta 1999 (Uradni list RS, št. 26/99) je bila mejna vrednost zvišana na 200.000 SIT (zdaj 834,59 EUR), po sprejetju novele ZPP-D leta 2008 (Uradni list RS, št. 45/08) pa na 2.000 EUR in tolikšna/nespremenjena, tudi po sprejetju novele ZPP-E, ostaja do danes.Prehodna določba petega odstavka 130. člena novele ZPP-D je celo izrecno določila, da se postopek, ki se je sicer začel kot redni pravdni postopek, nadaljuje po pravilih sumarnega postopka. Ta prehodna določba sicer v tej zadevi ne pride v poštev, saj se je konkretni redni postopek "transformiral" v spor majhne vrednosti že pred tem, kaže pa na sprejemljivost prehajanja iz ene vrste postopka v drugo vrsto po oceni zakonodajalca. 2 O tem N. Betetto, v. A. Galič in L. Ude (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2009, str. 712. 3 Ta določba je v zakonu ostala tudi po uveljavitvi novele ZPP-E, ki je sicer opustila ureditev dovoljenosti revizije po vrednostnem kriteriju. 4 Primerjaj tudi sklepe VS RS II DoR 681/2019 z dne 6. 2. 2020, II DoR 615/2020 z dne 13. 1. 2021, II DoR 636/2020 z dne 3. 3. 2021, II DoR 388/2021 z dne 15.09.2021, idr.