Jedro

Glede na to, da je bila tožniku z izpodbijano odločbo zavrnjena njegova zahteva za izdajo okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg, po presoji sodišča okoliščina, da je bil predlagateljem status stranskega udeleženca priznan v upravnem postopku, in dejanski interes za določen izid posameznega upravnega postopka, sama po sebi ne upravičujeta k sodelovanju v sodnem varstvu.

Izrek

Predlog za obnovo postopka se zavrže.

Obrazložitev

1. Tukajšnje sodišče je s sodbo I U 1584/2015 z dne 7. 4. 2016 ugodilo tožbi, odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje št. 35402-50/2010-203 z dne 1. 12. 2014 odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena tožnikova zahteva za izdajo okoljevarstvenega soglasja za izgradnjo Bežigrajskega športnega parka na tam navedenih zemljiščih v k. o. ...

2. V zvezi z navedeno sodbo so v uvodu navedeni predlagatelji vložili predlog za obnovo postopka na podlagi 9. točke 96. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navajajo, da so imeli v upravnem postopku status stranskih udeležencev, v upravnem sporu pa jim ni bila dana možnost udeležbe. Ker se izpodbijana odločba nanaša na njihove pravice, obveznosti in pravne koristi, menijo, da je podan navedeni obnovitveni razlog.

3. Tožnik v odgovoru na ta predlog navaja, da ni dopusten, ker udeležba predlagateljev v sodnem postopku ne bi mogla doprinesti k drugačni odločitvi, niti ni pravočasen.

4. Predlog za obnovo postopka je bilo treba zavreči. 5. Po 9. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1 se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi, če prizadeti osebi ni bila dana možnost udeležbe v upravnem sporu.

6. Navedeni obnovitveni razlog lahko uveljavlja le prizadeta oseba (tretja alineja 16. člena ZUS-1), ki bi morala biti udeležena v postopku, pa ji sodišče tega ni omogočilo. To pomeni, da ima to pravno sredstvo na razpolago le oseba, ki bi ji moralo sodišče priznati položaj stranke v postopku in ji zaradi varstva njenih pravic in pravnih koristi omogočiti sodelovanje (glej sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 414/2008 z dne 15. 1. 2009).

7. V obravnavani zadevi pogoj za uveljavljanje tega obnovitvenega razloga ni izpolnjen. Predlagatelji so namreč svojo upravičenost do sodelovanja v sodnem postopku utemeljevali le s splošnimi navedbami o posegu izpodbijane odločbe v njihove pravice, obveznosti in pravne koristi. Glede na to, da je bila tožniku z izpodbijano odločbo zavrnjena njegova zahteva za izdajo okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg, po presoji sodišča okoliščina, da je bil predlagateljem status stranskega udeleženca priznan v upravnem postopku, in dejanski interes za določen izid posameznega upravnega postopka, sama po sebi ne upravičujeta k sodelovanju v sodnem varstvu.

8. Poleg tega je sodišče v obravnavani zadevi izpodbijano odločbo odpravilo zaradi ugotovljenih kršitev pravil upravnega postopka. Za odločitev sodišča v obravnavani zadevi je bila bistvena presoja, da tožniku v upravnem postopku ni bilo omogočeno, da se izjavi o navedbah stranskih udeležencev. Sodišče te kršitve ni samo odpravilo, temveč je zadevo vrnilo v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku bodo tudi predlagatelji lahko varovali svoje pravice in pravni koristi, zato nimajo pravnega interesa za obnovo sodnega postopka (analogna uporaba 6. točke 36. člena ZUS-1).

9. Glede na navedeno predlagatelji v obravnavanem primeru niso upravičeni predlagatelji obnove postopka, zato je bilo treba njihov predlog zavreči v skladu z določbo prvega odstavka 100. člena ZUS-1. Ker je sodišče predlog zavrglo že iz navedena razloga, se ni spuščalo v presojo njegove pravočasnosti.