Jedro

Dejstvo, da je bil predlagateljem obnove s sklepi v upravnem postopku priznan položaj stranskih udeležencev, še ni avtomatično razlog, da bi jim bil priznan tudi položaj strank v upravnem sporu. Za sodelovanje v upravnem sporu mora stranka izkazati pravni interes in sicer mora izkazati, da bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo.

Svojo upravičenost do sodelovanja v sodnem postopku so utemeljevali le s splošnimi navedbami o posegu izpodbijane odločbe v njihove pravice, obveznosti in pravne koristi. Zgolj s takimi navedbami pa niso izkazali upravičenosti (pravnega interesa) za sodelovanje v sodnem postopku, ki se je končal z odpravo izpodbijane odločbe in vrnitvijo zadeve v ponovni postopek (zaradi ugotovljenih procesnih kršitev), v katerem bodo lahko sodelovali ter varovali svoje pravne koristi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Stranke same trpijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za obnovo postopka, končanega s sodbo Upravnega sodišča RS I U 1584/2015 z dne 7. 4. 2016, ki so ga vložili A. A., B. B. in C. C. V obrazložitvi je med drugim pojasnilo, da so predlagatelji predlagali obnovo po 9. točki prvega odstavka 96. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ta obnovitveni razlog pa lahko uveljavlja le prizadeta oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi. V obravnavani zadevi ta obnovitveni razlog ni izpolnjen, saj so predlagatelji svojo upravičenost do sodelovanja v sodnem postopku utemeljevali le s splošnimi navedbami o posegu izpodbijane odločbe v njihove pravice, obveznosti in pravne koristi. Ker pa je bila tožniku z izpodbijano odločbo zavrnjena zahteva za izdajo okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg, okoliščina, da je bil predlagateljem obnove status stranskega udeleženca priznan v upravnem postopku in njihov dejanski interes za določen izid posameznega upravnega postopka, sama po sebi ne opravičujeta njihovega sodelovanja v sodnem postopku.

2. Predlagatelji obnove so zoper navedeni sklep vložili pritožbo. V njej med drugim navajajo, da jim je bil položaj stranskih udeležencev v upravnem postopku priznan s sklepi, v katerih je upravni organ jasno ugotovil, da imajo pravni interes, da sodelujejo v postopku. Upravni spor je nadaljevanje upravnega postopka in zakon ne predvideva, da bi morali v vsaki fazi posebej dokazovati svoj pravni interes za udeležbo. Sklicujejo se na 19. člen ZUS-1 ter navajajo, da je bila s sodbo odločba, ki jim je bila v korist, odpravljena. Upravno sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, da v postopku sodelujejo vse stranke in vse osebe, na čigar pravice, obveznosti in pravne koristi lahko izpodbijana odločba vpliva. Uveljavljajo tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka ter zatrjujejo, da je izpodbijani sklep neobrazložen in nejasen. Očitajo dvojna merila, saj je bilo tožniku ugodeno, ker mu ni bilo omogočeno izjaviti se o navedbah stranskih udeležencev, istočasno pa je bila njim odrečena pravica do izjasnitve. Sklicujejo se na ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS), pravico do sodnega varstva iz 23. člena URS ter pravico do pravnega sredstva iz 25. člena URS. Vrhovnemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za obnovo postopka ugodi oziroma zgolj podredno, da ga razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila. Tožeča stranka pa v odgovoru na pritožbo med drugim navaja, da so predlagatelji obnove vedeli za obstoj upravnega spora, saj jih je tožena stranka o vloženi tožbi seznanila z dopisom z dne 10. 12. 2015 in so torej imeli možnost sodelovati, predlog za obnovo postopka pa je po mnenju tožeče stranke tudi prepozen.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi predlagatelji obnove izpodbijajo sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče zavrglo njihov predlog za obnovo postopka, končanega s sodbo I U 1584/2015 z dne 7. 4. 2016, s katero je ugodilo tožbi tožeče stranke D., d. o. o., ter odpravilo odločbo Agencije RS za okolje z dne 1. 12. 2014, s katero je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za izdajo okoljevarstvenega soglasja za izgradnjo športnega parka na tam navedenih zemljiščih.

6. V skladu z določbo 96. člena ZUS-1 se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi (tudi), če prizadeti osebi ni bila dana možnost udeležbe v upravnem sporu (9. točka prvega odstavka 96. člena ZUS-1). V 16. členu ZUS-1 je določeno, da so stranke v postopku tožnik, toženec in prizadeta oseba s položajem stranke, če tako določa zakon. Položaj stranke ima torej tudi oseba, ki bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo (prvi odstavek 19. člena ZUS-1), to je oseba, ki bi z odpravo akta ali spremembo akta izgubila določeno pravico ali bi bilo poseženo v njen pravni interes.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča dejstvo, da je bil predlagateljem obnove s sklepi v upravnem postopku priznan položaj stranskih udeležencev, še ni avtomatično razlog, da bi jim bil priznan tudi položaj strank v upravnem sporu, zato so pritožbeni ugovori glede tega neutemeljeni. Za sodelovanje v upravnem sporu mora stranka izkazati pravni interes in sicer mora izkazati, da bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo.

8. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča pa predlagatelji obnove niso izkazali pravnega interesa za obnovo (konkretnega) postopka, pravnomočno končanega s sodno odločbo. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, so namreč svojo upravičenost do sodelovanja v sodnem postopku utemeljevali le s splošnimi navedbami o posegu izpodbijane odločbe v njihove pravice, obveznosti in pravne koristi. Zgolj s takimi navedbami pa niso izkazali upravičenosti (pravnega interesa) za sodelovanje v sodnem postopku, ki se je končal z odpravo izpodbijane odločbe in vrnitvijo zadeve v ponovni postopek (zaradi ugotovljenih procesnih kršitev), v katerem bodo lahko sodelovali ter varovali svoje pravne koristi. Stranka mora za sodelovanje v postopku ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo in zato so neutemeljeni pritožbeni ugovori, da jim je že upravni organ priznal položaj stranke in da jim sodišče tega ne more vzeti.

9. Neutemeljeni so tudi pritožbeni ugovori, da je izpodbijani sklep nejasen in neobrazložen. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu za svojo odločitev navedlo pravilne razloge in jo torej pravilno in tudi dovolj izčrpno obrazložilo.

10. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe o dvojnih merilih sodišča. Sodišče odloča v okviru oziroma na podlagi navedb strank, na njih je trditveno breme, in če predlagatelji obnove za svoj predlog niso ponudili utemeljenih razlogov, to ne pomeni neenakega obravnavanja. Prav tako to ne pomeni, da jim je sodišče nepravilno oziroma neutemeljeno odreklo pravno varstvo oziroma pravno sredstvo. Posledično so neutemeljeni očitki o posegu v ustavne pravice iz 22. in 23. člena ter 25. člena URS.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, saj niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožba in ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti.

K II. točki izreka:

12. Ker pritožniki s pritožbo niso uspeli, sami trpijo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

13. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo priglasila tudi stroške odgovora. Z navedbami v odgovoru ni bistveno prispevala k rešitvi spora, zato stroškov tega odgovora ni mogoče šteti kot potrebnih stroškov po 155. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da tožeča stranka te stroške krije sama.