Jedro

Razloga za ugoditev tožbenemu zahtevku glede na ugovarjano aktivno legitimacijo tožnika sta dva: cesija terjatve in upravičenja tožnika kot kupca iz prodajne pogodbe. Predlog se koncentrira le na vprašanja, ki izvirajo iz cesije terjatve, medtem ko drugega razloga (pogodbenega temelja) predlagateljica ne napada, zato s tako omejeno revizijo v nobenem primeru ne bi mogla uspeti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo uporabnine za solastni delež na nepremičnini, ki ga je toženka uporabljala brez tožnikovega soglasja. Pritožbeno sodišče je toženkino pritožbo zavrnilo in izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje potrdilo.

2. Zoper pravnomočno odločitev toženka vlaga predlog za dopustitev revizije, v kateri oporeka aktivni legitimaciji tožnika, ne priznava svoje pasivne legitimacije in meni, da je zaradi številnih vlaganj v nepremičnino prikrajšana, ne pa obogatena, zato bi sodišče moralo morebitno uporabnino pobotati z njenimi nasprotnimi terjatvami do tožnika. V predlogu zastavlja dve pravni vprašanji: - Ali je mogoče enostransko pisno in/ali ustno izjavo domnevnega upnika šteti za cesijsko pogodbo, in če je, ali je za obstoj aktivne legitimacije domnevnega cesionarja dovolj, da se cesijska pogodba sklene po vložitvi tožbe? - Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko ni odgovorilo na pritožbene ugovore o tem, da je tožnik postavil nepopoln zahtevek in ga opiral na nepopolne navedbe, saj se ni opredelil do tega, na kakšni podlagi in v kakšni vlogi zahteva plačilo uporabnine – navajal je, da toženka uporablja lokal brez pravnega naslova, pri tem pa ni pojasnil, ali to uveljavlja v zvezi s svojim (tožnik govori, da je sam lastnik in da zahteva uporabnino za uporabo njegove hiše) ali maminim solastniškim deležem, v svojem imenu ali za koga drugega, pa vendar je prvostopno sodišče njegovo tožbo kljub nesklepčnosti sprejelo v obravnavo, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka?

3. Predlog ni utemeljen.

4. Obstoj procesne kršitve ni z verjetnostjo izkazan. Iz predlogu za dopustitev revizije priložene tožbe jasno izhaja, da je tožnik uporabnino zahteval v zvezi z deležem, ki ga je pridobil od matere na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene v stečajnem postopku, takšna pa je tudi ugotovitev sodišča druge stopnje. Razloga za ugoditev tožbenemu zahtevku glede na ugovarjano aktivno legitimacijo tožnika sta dva: cesija terjatve in upravičenja tožnika kot kupca iz prodajne pogodbe. Predlog se koncentrira le na vprašanja, ki izvirajo iz cesije terjatve, medtem ko drugega razloga (pogodbenega temelja) predlagateljica ne napada, zato s tako omejeno revizijo v nobenem primeru ne bi mogla uspeti.

5. Predlog ni utemeljen in ga je Vrhovno sodišče po določbi drugega odstavka 367. c člena Zakona o pravdnem postopku zavrnilo.