Jedro

Glede opredelitve ustrezne zaposlitve v zvezi z ponudbo nove pogodbe za drugo ustrezno zaposlitev ZDR kriterija enakosti ali primerljivosti plače v okviru nove zaposlitve ne določa. Drugi v zakonu določeni pogoji ustreznosti zaposlitve na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika pa so bili po prepričljivih ugotovitvah sodišča v tožnikovem primeru podani, zlasti upoštevaje dejstvo, da je tožnik tudi sicer imel le V. stopnjo priznane izobrazbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo sklenitve nove pogodbe za ustrezno zaposlitev, ki jo je tožena stranka podala tožniku 8. 4. 2009. Prav tako je zavrnilo zahtevek za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in za vrnitev tožnika na delo na njegovem delovnem mestu namestnika direktorja predstavništva v Celju.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da je zaradi slabih poslovnih rezultatov v letu 2008 in posledične reorganizacije, v okviru katere so bila s 1. 4. 2009 v predstavništvih tožene stranke ukinjena delovna mesta namestnikov direktorjev, tožena stranka utemeljeno ugotovilo obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, da pri sporni odpovedi ni kršila prepovedi diskriminacije in da je tožniku sočasno ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto zavarovalnega zastopnika, za katero se je alternativno zahtevala enaka stopnja izobrazbe (V. ali VI. stopnja) kot na delovnem mestu namestnika direktorja predstavništva (VI. stopnja).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče neutemeljeno ni zaslišalo z njegove strani predlaganih prič in se ni opredelilo do njegovih navedb, da je bila sporna odpoved podana zaradi njegovega „poslovno političnega prepričanja“, oziroma da to pomeni diskriminacijo. Zatrjuje, da je bila s tem v zvezi formalna ukinitev delovnega mesta namestnika direktorja predstavništva zgolj pot za dosego diskriminatornega cilja, da se tožnika degradira. Poleg tega navaja, da delovno mesto zavarovalnega zastopnika zanj ni bilo ustrezno, saj je bila zanj določena osnovna plača le v višini 64 % plače namestnika direktorja predstavništva. Sodišče je neutemeljeno štelo, da višina osnovne plače pri opredelitvi ustreznega delovnega mesta v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni pomembna okoliščina, oziroma je neutemeljeno operiralo z negotovo možnostjo doseganja višje plače na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika. V zvezi s tem sodišče ni upoštevalo vseh okoliščin pomena ponudbe druge ustrezne zaposlitve v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Sodišče druge stopnje se je ustrezno opredelilo do bistvenih pritožbenih navedb. Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, tako da smiselno očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Prav tako ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče ni zaslišalo v zvezi z domnevno diskriminacijo s strani tožnika predlaganih prič, saj ta dokazni predlog ni bil ustrezno utemeljen in tožnik diskriminacije niti ni zatrjeval glede na osebne okoliščine iz 6. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR).

7. Poslovno politiko tožene stranke določa uprava. Zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na diskriminacijo, če njegova drugačna videnja poslovne politike pri ukinitvi delovnih mest namestnikov direktorjev dislociranih predstavništev niso bila upoštevana. Tudi za tožnika je veljalo, da mora v okviru upravljalske strukture tožene stranke delati po navodilih in pod nadzorom nadrejenih delavcev, kot formalne strukture delodajalca (prvi odstavek 4. člena ZDR), oziroma da v tem smislu tudi zanj veljajo formalne odločitve tožene stranke, kot delodajalca. Pri tem sodišče soglaša s presojo, da je imela reorganizacija v obliki ukinitve delovnih mest namestnikov direktorjev predstavništev zaradi slabih poslovnih rezultatov realno podlago, saj tako ukinjanje podvajanja vodstvenih mest gotovo zasleduje racionalizacijo stroškov poslovanja. Zato je sodišče utemeljeno presodilo, da je bil podan poslovni razlog v smislu določb prvega in drugega odstavka 88. člena ZDR.

8. ZDR v tretjem odstavku 90. člena v zvezi s ponudbo druge ustrezne zaposlitve izrecno opredeljuje ustreznost zaposlitve kot zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za določen čas, kot je bil dogovorjen v prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

9. Glede opredelitve ustrezne zaposlitve v zvezi z ponudbo nove pogodbe za drugo ustrezno zaposlitev ZDR torej kriterija enakosti ali primerljivosti plače v okviru nove zaposlitve ne določa. Drugi v zakonu določeni pogoji ustreznosti zaposlitve na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika pa so bili po prepričljivih ugotovitvah sodišča v tožnikovem primeru podani, zlasti upoštevaje dejstvo, da je tožnik tudi sicer imel le V. stopnjo priznane izobrazbe. Zato sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je tožena stranka tožniku zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ob ponudbi nove pogodbe za ustrezno zaposlitev. Na tako presojo trditve, da naj bi tožnik z odklonitvijo ustrezne zaposlitve izgubil pravico do odpravnine in nekatere pravice iz zavarovanja za čas brezposelnosti, ne morejo vplivati.

10. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.