Jedro

Koriščenje pravic po predpisih o starševskem varstvu je osebna okoliščina, zaradi katere delodajalec delavca ne sme neenako obravnavati. Dokazno breme, da te okoliščine niso bile razlog za izbiro tožnice kot delavke, ki ji bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, je bilo ob jasnih in določnih navedbah tožnice na toženi stranki.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni in podredni zahtevek tožnice, s katerima je zahtevala ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 5. 11. 2012 ter priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno z vrnitvijo na delo (oziroma podredno s prenehanjem delovnega razmerja po sodbi sodišča in plačilom odškodnine v višini 19.346,85 EUR). Ugotovilo je, da je obstajal odpovedni razlog, saj je tožena stranka racionalizirala poslovanje in ukinila eno delovno mesto v t.i. showroomu. Za ukinitev so obstajali ekonomski razlogi. Zavrnilo je tožničin očitek (ki ga je označilo za pavšalnega in nesklepčnega), da je tožena stranka pri izbiri, kateremu od svetovalcev bo odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ravnala diskriminatorno. Tožnici je omogočila štiriurni delavnik in tudi več kot dva meseca neplačanega dopusta. Po vrnitvi na delo je opravljala več drugih opravil, ker dela svetovalke v showroomu glede na krajši delavnik ni mogla opravljati. Opravljala je razna dela kot so prevajanje, čekiranje arhiva in pospravljanje le tega po zaključevanju. Zato je sodišče štelo, da opravljanje drugih del pomeni spremembo vsebine delovnega mesta in dejansko ustno sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.

2. Sodišče druge stopnje je pritrdilo dejanskim zaključkom in pravni presoji sodišča prve stopnje glede obstoja odpovednega razloga in presoje, da ravnanje tožene stranke ni bilo diskriminatorno.

3. Tožnica je vložila pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta sodišči zmotno presodili okoliščine, na katerih je zatrjevala diskriminacijo, in sicer daljšo odsotnost zaradi dveh porodniških dopustov in bolezni ter dejstvo, da je imela štiriurni delavnik na podlagi predpisov o starševskem varstvu, saj so bile te okoliščine razlog za izbiro, kateremu od delavcev bo odpovedana pogodba o zaposlitvi. Poleg tega meni, da bi ji tožena stranka lahko ponudila drugo delo, ker je v enakem obdobju, kot je ugotavljala obstoj poslovnega razloga, sklepala nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto prodajalke. Res, da le za določen čas, vendar pa očitno zato, da se izogne svojim obveznostim do tožnice. Predlaga ugoditev reviziji in razveljavitev sodb sodišča druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve v ponovno sojenje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožnici je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu svetovalke v showroomu dne 5. 11. 2012 iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Po tej določbi je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če pride do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Sodišče je ugotovilo, da je v letu 2012 drastično upadel promet, prišlo je do upada kupcev in prodaje in obenem povečanja stroškov, kar je potrdil tudi izvedenec finančne stroke. Ob taki dejanski ugotovitvi, na katero je vezano, revizijsko sodišče soglaša s stališčem, da se je tožena stranka lahko utemeljeno odločila zmanjšati število izvajalcev na delovnem mestu svetovalec v showroomu.

8. Odločitev delodajalca o zmanjšanju števila izvajalcev na določenem delovnem mestu je torej poslovni razlog, zaradi katerega delavcu lahko zakonito odpove pogodbo o zaposlitvi. Če je izvajalcev več in je izkazana potreba po zmanjšanju le za enega izvajalca, posebni kriteriji za izbiro delavca, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, niso predpisani. Delodajalec lahko izbere delavca po svoji presoji, ki pa ne sme biti diskriminatorna.

9. Sodišče prve stopnje je tožničine trditve o diskriminatornem razlogu štelo za nesklepčne in pavšalne, tej oceni pa je pritrdilo tudi sodišče druge stopnje, ki je zaključilo, da je bila tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedana zato, ker zanjo zaradi zmanjšanja obsega dela svetovalcev v showroomu ni bilo dela niti za štiri ure več. Obe sodišči sta ob tem navedli tudi, da tožnica diskriminacije ni dokazala.

10. Po šestem odstavku 6. člena ZDR mora v primeru, če delavec navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, delodajalec dokazati, da ni kršil načela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije. Tožnica je povsem določno in tekom postopka večkrat navedla osebne okoliščine, zaradi katerih meni, da je bila diskriminirana, in sicer je že v tožbi navajala, da je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana prav njej zaradi daljših odsotnosti z dela zaradi bolezni in rojstva dveh otrok ter zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, do katerega je upravičena po predpisih o starševskem varstvu. Takšne navedbe niso niti pavšalne niti „nesklepčne“. Koriščenje pravic po predpisih o starševskem varstvu je osebna okoliščina, zaradi katere delodajalec delavca ne sme neenako obravnavati. Dokazno breme, da te okoliščine niso bile razlog za izbiro tožnice kot delavke, ki ji bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, je bilo ob jasnih in določnih navedbah tožnice na toženi stranki.

11. Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Med strankama ni sporno, da je poslovni razlog obstajal, saj je dokazan upad prometa v letu 2012. Dokazni zaključek glede obstoja odpovednega razloga je jasen, ni pa ga glede vprašanja, ali je bila izbira tožnice objektivna ali pa posledica osebnih okoliščin, konkretno dejstva, da je imela štiriurni delavnik po predpisih o starševskem varstvu. Sodišče prve stopnje je izvedlo vrsto dokazov, ki so v sodbi povzeti, in sicer: da je direktor tožene stranke izpovedal, da so tožnico ocenili kot najmanj zanesljivo, da je A. A., ki je bila tožnici nadrejena, izpovedala, da so tožnici omogočili štiriurno delo in neplačani dopust ter da je po vrnitvi na delo opravljala druga različna opravila, ker v štiriurnem delavniku ni mogla obvladati vseh obveznosti svetovalke v showroomu, da je B. B. izpovedala, da za tožnico ni bilo konkretnega dela, ker tožnica v štiriurnem delavniku ni mogla opravljati dela v svetovalke v showroomu in da se je vodstvo verjetno odločilo za odpoved pogodbe tožnici, ker ni bilo zadosti dela zanjo, da je C. C. izpovedal, da je tožnica delala razna pomožna dela, redko na kolekcijah in da on, če bi delal le štiri ure dnevno, dela svetovalca v showroomu ne bi mogel opravljati, da je D. D. izpovedala, da dela svetovalca v showroomu ni mogoče opraviti v štiriurnem delavniku in da je E. E. izpovedala, da so s sodelavci skupaj iskali delo za tožnico. Teh dokazov pa - tudi ob zmotnem stališču o nesklepčnih in pavšalnih navedbah tožnice o nedovoljeni diskriminaciji - ni ocenilo v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, torej vestno in skrbno, najprej vsakega posebej, nato pa vseh skupaj, saj dokazne ocene (razen splošne navedbe, da tožnica diskriminacije ni dokazala), v sodbi sodišča prve stopnje sploh ni. Kljub obsežnim pritožbenim navedbam te postopkovne kršitve tudi sodišče druge stopnje ni odpravilo. Kršitev določbe 8. člena ZPP je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe in sodbe sodišča prve stopnje (prvi odstavek 339. člena ZPP), zato je vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP sodbi razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

12. V ponovljenem postopku naj sodišče odpravi ugotovljeno relativno bistveno kršitev, oceni izvedene dokaze in o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici ponovno odloči. 13. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.