Jedro

Vložitev zahteve v času veljavnosti ZPIZ-1 nalaga presojo pogojev za priznanje starostne pokojnine po določilu ZPIZ-1, vendar mora zavarovanec izpolniti pogoje za pridobitev te pravice do 31. 12. 2012. Tožnica do 31. 12. 2012 ni izpolnila pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Pri tožnici tudi ne gre za nobeno od izjem, ki zagotavlja vložnikom zahteve za priznanje starostne pokojnine v času veljavnosti ZPIZ-1, varstvo pričakovanih pravic (brezposelni, delovni invalidi, prejemniki poklicne pokojnine). Zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1 ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženke z dne 10. 4. 2013 in z dne 22. 7. 2014 ter se tožnici prizna pravica do starostne pokojnine od 5. 9. 2015 dalje po določilih ZPIZ-1, ki je v veljavi do 31. 12. 2012 oziroma, da se toženki naloži, da v roku 30 dni izda novo odločbo, s katero tožnici prizna pravico do starostne pokojnine od 1. 9. 2015 dalje po določilih Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju: ZPIZ-1, ki je veljal do 31. 12. 2012. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da gre v predmetni zadevi za sporno vprašanje ali lahko tožeča stranka zahteva varstvo svojih pravic, to je pravice do starostne pokojnine po presoji pogojev določil ZPIZ-1, zaradi tega, ker je svojo zahtevo za priznanje starostne pokojnine vložila v času veljavnosti ZPIZ-1. Menilo je, da ni nobene pravne podlage, da bi toženka lahko odločila drugače in da ne drži argumentacija tožnice, saj je z uveljavitvijo novega ZPIZ-2 s 1. 1. 2013 prenehal veljati ZPIZ-1, nov zakon pa določbe o dodani dobi, ki se upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne vsebuje več. Tožnica pa do 31. 12. 2012 po ZPIZ-1 ni izpolnila pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.

2. Pritožnica v pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo določbo materialnega prava in sicer 390. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami - ZPIZ-2). To določilo nima nobene časovne omejitve. Za zavarovanca, ki je začel postopek za priznanje pravice po določilih Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - ZPIZ-1), ki je veljal do 31. 12. 2012, veljajo predpisi, ki so veljali do njegove uveljavitve in ne izvzema zavarovancev, ki do 31. 12. 2012 še niso izpolnili pogojev za upokojitev. Edina pogoja, ki morata biti izpolnjena, da se tožnico obravnava po ZPIZ-1 sta, da mora biti postopek začet pred uveljavitvijo ZPIZ-2 in da mora ob začetku postopka dokazati, da izpolnjuje vse pogoje za upokojitev na dan, za katerega je podala zahtevek za upokojitev, to je v konkretni zadevi dan 1. 9. 2013. Tožnica oba pogoja izpolnjuje. Vložila je vlogo za upokojitev v času veljavnosti ZPIZ-1, vloga je bila popolna, s priloženimi listinami pa je izkazala, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na dan 1. 9. 2013, ko se je želela upokojiti. V pritožbi nadalje meni, da prvostopenjsko sodišče v točki 11 obrazložitve napačno ugotavlja, da gre pri tožnici za zahtevo po varstvu pravnega položaja in da si je hotela zavarovati pravico z vložitvijo zahtevka, prav tako je napačna ugotovitev v 10 točki obrazložitve izpodbijane sodbe, da je toženka pravilno zavrnila tožničin zahtevek, ker ni izpolnila pogojev za upokojitev do 31. 12. 2012, saj tožnica ni vložila zahtevka za upokojitev za dne 31. 12. 2012 in sodišče prve stopnje se tudi neutemeljeno sklicuje na sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Psp 146/2013, saj je v danem primeru ni možno uporabiti, ker se nanaša na drugačno dejansko stanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP). V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 5/2002 in naslednji - ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 22. 7. 2013, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo št. ... z dne 10. 4. 2013. S slednjo je bilo odločeno, da se zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine zavrne.

6. Dejansko stanje, kakor ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče in pred tem, v predsodnem postopku toženka, je naslednje. Tožnica je do 31. 12. 2012 dopolnila 57 let, 2 meseca starosti ter 37 let, 7 mesecev in 15 dni pokojninske dobe z upoštevanjem dodane dobe. Dodana doba za čas študija se je upoštevala, po 193. členu ZPIZ-1 v skladu s 405. členom ZPIZ-1, v obsegu 2 let, 3 mesecev in 15 dni.

7. Prvostopenjsko sodišče je nadalje ugotovilo, da je tožnica dne 12. 7. 2012 prejela predhodno pisno informacijo o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine bi izpolnila 28. 2. 2013. 8. Prvostopenjsko sodišče je pravilno razlagovalo, da je z uveljavitvijo novega ZPIZ-2, s 1. 1. 2014 prenehal veljati ZPIZ-1. Nov zakon pa določbe o dodani dobi, ki se upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, več ne vsebuje. Tožena stranka je pri tožnici pravilno ugotavljala ali izpolnjuje pogoje do starostne pokojnine po določilu ZPIZ-1 na dan 31. 12. 2012, saj bi, glede na vloženo zahtevo v času veljavnosti ZPIZ-1, pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine morala presojati po določilih, ki so veljali do konca leta 2012, ko je veljal ZPIZ-1. Prvostopenjsko sodišče v 10. točki obrazložitve pravilno pojasnjuje, da je toženka že v predsodnem postopku opravila različne izračune možnosti, po katerih bi se tožnica lahko upokojila po določilih ZPIZ-1, vendar tožnica do konca leta 2012 pogojev za starostno upokojitev po ZPIZ-1 ni izpolnila.

9. Napačno je pritožbeno razlogovanje tožnice, da bi toženka morala še v času veljavnosti ZPIZ-2, v primeru, da je zavarovanec vlogo za priznanje pravice podal pred njegovo veljavnostjo, upoštevati pogoje, kakor jih je določal stari zakon. Pravilen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da samo dejstvo vložitve zahteve v času veljavnosti ZPIZ-1 ne pomeni, da se pogoji upokojevanja presojajo po prej veljavnem zakonu. Z uveljavitvijo novega zakona (ZPIZ-2) s 1. 1. 2013 je prenehal veljati ZPIZ-1 in se tako upoštevajo pogoji, ki jih določa novi zakon.

10. Tožnica si napačno tolmači določilo 390. člena ZPIZ-2, ko si ga tolmači na takšen način, da se pri zavarovancih, ki so podali vlogo za starostno upokojitev v času veljavnosti ZPIZ-1 in pri tem navedli tudi datum predvidene upokojitve (po 1. 1. 2013), da za takšne zavarovance veljajo pogoji starostne upokojitve, kakor so bili določeni v ZPIZ-1. Kaj takega 390. člen ZPIZ-2 ne določa. Določa zgolj to, da se v postopku za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja ali za ugotavljanje pokojninske dobe, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, kar pa pomeni zgolj to, da kdor je podal vlogo v času veljavnosti ZPIZ-1 in je izpolnjeval tudi pogoje za starostno upokojitev v času veljavnosti starega zakona, se upošteva predpis, ki je veljal do uveljavitve novega zakona - ZPIZ-2. 11. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je določilo 36. člena ZPIZ-1 ter določba 390. člena ZPIZ-2. 12. Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene navedbe ne odgovarja, saj za razrešitev spora v predmetni zadevi niso pomembne. Pomembno v predmetni zadevi je zgolj to, da samo dejstvo vložitve zahteve v času veljavnosti ZPIZ-1 nalaga presojo pogojev za priznanje starostne pokojnine po določilu ZPIZ-1, vendar mora zavarovanec izpolniti pogoje za pridobitev te pravice do 31. 12. 2012. Pri tožnici ne gre za nobeno od izjem, ki zagotavlja vložnikom zahteve za priznanje starostne pokojnine v času veljavnosti ZPIZ-1, varstvo pričakovanih pravic (brezposelni, delovni invalidi, prejemniki poklicne pokojnine).

13. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča.