Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v skladu s 26. členom Ustave RS razlaga zakonskih določb o odškodninski odgovornosti javnih uslužbencev, po kateri je, enako kot to velja za sodnike kot funkcionarje sodne veje oblasti, pogoj za odškodninsko odgovornost države za škodo, ki jo v zvezi z opravljanjem dejavnosti upravnega organa povzroči uradna oseba upravnega organa (uradnik), ki to dejavnost (oz. službo) opravlja, kvalificirana protipravnost.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v skladu s 26. členom Ustave RS razlaga zakonskih določb o odškodninski odgovornosti javnih uslužbencev, po kateri je, enako kot to velja za sodnike kot funkcionarje sodne veje oblasti, pogoj za odškodninsko odgovornost države za škodo, ki jo v zvezi z opravljanjem dejavnosti upravnega organa povzroči uradna oseba upravnega organa (uradnik), ki to dejavnost (oz. službo) opravlja, kvalificirana protipravnost.

Obrazložitev

1. Tožnik od toženke uveljavlja povračilo škode, ki mu je nastala v davčnem postopku, v katerem mu je davčni organ odmeril davek na podlagi 68.a člena Zakona o davčnem postopku, za katerega se je kasneje izkazalo, da je v določenem delu protiustaven. Zatrjuje, da je toženka odškodninsko odgovorna na podlagi določila 26. člena Ustave. Postavil je primarni in podredni zahtevek. V primarnem zahtevku zahteva, da mu je toženka dolžna povrniti istovrstno dejavnost, ki so jo morale odprodati pravne osebe v tožnikovi lasti, tožnikovi družbi za upravljanje pa istovrstne sklade, kot sta jih morali družbi za upravljanje odprodati in vzpostaviti stanje, kot je bilo, preden je nastala škoda. Poleg tega tožnik v primarnem zahtevku zahteva tudi povrnitev materialne škode 2.429.371 EUR (izgubljeni dobiček in stroški nastali s prodajo skladov), nadaljnje materialne škode 13.954 EUR mesečno za čas od 30. 4. 2019 do dosežene restitucije, povrnitev nematerialne škode zaradi zmanjšanja ugleda in duševnih bolečin 3.000.000 EUR in povrnitev pravdnih stroškov. S podrednim zahtevkom zahteva plačilo 1.700.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 1. 2017, 300.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2017, 17 x po 55.329,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsake posamezne obveznosti in 16.818,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2018. V podrednem zahtevku zahteva tudi povrnitev materialne škode 2.505.027 EUR (izgubljeni dobiček in stroški nastali s prodajo skladov) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 8. 2019 ter povrnitev nematerialne škode zaradi zmanjšanja ugleda in duševnih bolečin 3.000.000 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek ter odločilo, da tožnik nosi stroške pravdnega postopka.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: "- Ali je v skladu s 26. členom Ustave RS razlaga zakonskih določb o odškodninski odgovornosti javnih uslužbencev, po kateri je, enako kot to velja za sodnike kot funkcionarje sodne veje oblasti, pogoj za odškodninsko odgovornost države za škodo, ki jo v zvezi z opravljanjem dejavnosti upravnega organa povzroči uradna oseba upravnega organa (uradnik), ki to dejavnost (oz. službo) opravlja, kvalificirana protipravnost? - Ali je sodišče pravilno uporabilo oz. oblikovalo zgornjo premiso pravnega silogizma pri presojanju odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo upravni organi, glede na pravila 37. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru in 94. člena Zakona o javnih uslužbencih? - Ali je opustitev ravnanja inšpektorja po 94. členu ZJU v primeru, ko ve ali bi moral vedeti za neustavnost zakonske določbe, ki bi jo moral uporabiti v postopku inšpekcijskega nadzora, pomeni kvalificirano protipravnost njegovega ravnanja? - Ali predstavlja zavrnitev dokaznega predloga zaslišanja tožeče stranke v postopku ugotavljanja okoliščin za nastanek odškodninske zaveze poseg v načelo kontradiktornosti in ustavno zagotovljene pravice tožeče stranke iz 22. člena Ustave RS?"

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede v izreku navedenega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).