Jedro

Darilna pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima pravnega učinka. Če med pogodbenimi strankami ne pride do soglasja volj, gre za posel, ki ne obstoji.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da darilne pogodbe, datirane z dne 11.1.1962, ki so bile sklenjene med Kmetijsko zadrugo N. in tožniki, nimajo pravnega učinka. Drugotoženi stranki Gozdnemu gospodarstvu N. je naložilo, da tožnikom izstavi za zemljiško knjigo sposobno listino, na podlagi katere se bodo tožniki lahko vknjižili kot lastniki parcel, ki jih v izreku sodbe sodišče točno navaja, tretje toženi stranki pa je naložilo, da tožniku I.F. izda tako listino, za parcelo št. 2552 k.o. ... Te listine sta drugo in tretje tožena stranka dolžni izdati v 15 dneh. Končno je odločilo, da so tožene stranke dolžne povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške.

Zoper to sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava pritožujeta drugo in tretje tožena stranka. Sodbi očitata, da ne navaja, na podlagi katerega predpisa oz. na podlagi katere pravne podlage naj bi bile sporne pogodbe pravno neučinkovite.

Sodbe zato ni mogoče preizkusiti in zaradi tega je treba sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče pa po mnenju pritožbe tudi ni pravilno ocenilo izpovedb tožnikov in njihovih prič. Vsi so govorili o nekem zapisniku, ki da so ga podpisovali. Sodišče je zahtevalo, da prvotožena stranka te zapisnike predloži, pri tem pa je prezrlo, da v vseh spornih pogodbah piše, da se je zapisnik pogodbe sestavil vpričo in na željo pogodbenih strank. Tako tožniki kot njihove priče so torej dejansko imeli v mislih podpis spornih pogodb. Tudi iz overovitvene štampiljke izhaja, da so tožniki oz. njihovi predniki lastnoročno podpisali darilne pogodbe, saj je v overovitvenih zapisnikih navedeno, da se potrjuje, da so osebno poznani to listino svojeročno podpisali.

Overjen prepis listine v zemljiški knjigi ima enak značaj kot original darilne pogodbe in če tožena stranka originalnih pogodb ni predložila, to nima nobenega pomena za pravilno odločitev v zadevi.

Sicer pa so problematične izpovedi tožnikov in njihovih prič. F.I. je navajal, da ves čas uživa gozdno parcelo 2552, kar pa ni točno, saj se ta nahaja v sklopu sanitarne deponije tretjetožene stranke, je posekana in ograjena in tožnik v njej ni mogel sekati.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, do katerega je prišlo na osnovi izvedenega dokaznega postopka, da ni prišlo do sklenitve darilnih pogodb med tožniki oz. njihovimi pravnimi predniki in Kmetijsko zadrugo N. Vsa nadaljnja izvajanja izhajajo torej iz te sprejete dokazne ocene sodišča prve stopnje.

Pritožba pravi, da je sodišče prezrlo, da v vseh spornih pogodbah piše, da se je zapisnik pogodbe sestavil vpričo in na željo pogodbenih strank. To v pogodbah res piše, res pa je tudi, da teh pogodb, katerim pritožnika ne odrekata veljavnosti tožniki niso podpisali. To ugotavlja tudi sodišče prve stopnje. Pogodbe, ki jih darovalci niso podpisali, pa so sklenjene v nasprotju s pozitivnimi predpisi. Pritožba očita sodišču, da ne navaja na podlagi katerega predpisa naj bi bile sporne pogodbe pravno neučinkovite. Iz tega razloga sodišču očita, da je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče meni, da zmotno, kajti če se predpis ne citira, to ne pomeni, da ga sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo, ampak pomeni le pomanjkljivost pri obrazložitvi sicer pravilne sodbe. Če pravni predpis ni citiran, se sodba prav lahko preizkusi, saj ga pravno vešča oseba lahko najde. Predpis, ki ga je pri darilni pogodbi treba uporabiti, pa so pravna pravila občega državljanskega zakona, ki se za darilne pogodbe še vedno uporablja, saj z Zakonom o obligacijskih razmerjih darilna pogodba ni bila urejena, republiški predpis o tem pa tudi še ni bil sprejet. Pravno pravilo paragrafa 943 ODZ določa, da iz zgolj ustno, brez dejanske izročitve sklenjene darilne pogodbe obdarjenec ne dobi tožbene pravice. Ta pravica se mora ustanoviti s pismeno listino. Darilne pogodbe, ki so v spisu in katerim toženi stranki, ki se pritožujeta ne odrekata veljavnosti, niso podpisane, kar pomeni, da niso sklenjene v predpisani obliki. Pogodba pa, ki ni sklenjena v pismeni obliki, če je ta predpisana, nima pravnega učinka. Tako so določala pravna pravila ODZ, tako določa tudi čl. 70/1 ZOR-a, sodišče prve stopnje pa ugotavlja, da do sklenitve pogodb niti ni prišlo, ker ni bilo ustreznega soglasja volj. Tudi pritožbeno sodišče, ki izhaja iz preje omenjenega zaključka prvega sodišča, da do sklenitve darilnih pogodb ni prišlo, tej ugotovitvi pritrjuje. Čl. 26 ZOR določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki zedinita o njenih bistvenih sestavinah. Če do konsenza, soglasja volj ni prišlo, gre za posel, ki ne obstoji in sodišče prve stopnje je tudi iz tega razloga pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku. Kar pa se tiče ocene izpovedi tožnikov in njihovih prič pa po mnenju pritožbenega sodišča niso problematične, saj se redko zgodi, da bi prav vse priče izpovedovale tako skladno kot so v danem primeru. Če je I.F. govoril o parceli št. 2552 tako kot se trdi v pritožbi, pa to na odločitev ne more imeti nobenega vpliva, kajti gre za to, da pogodba sploh nima pravnega učinka in če nima pravnega učinka, torej sploh ni nastala in je zato povsem nepomembno, kaj je s to parcelo danes.

Pokaže se torej, da je pritožba neutemeljena, zaradi česar jo je kot tako pritožbeno sodišče tudi zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.