Jedro

V skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov se sodba, potrjena kot evropski nalog za izvršbo, izvrši pod istimi pogoji kot sodba, izdana v državi članici izvršbe (prvi odstavek 20. člena uredbe). Od upnika se v skladu z drugim odstavkom tega člena uredbe zahteva, da pristojnim organom države članice izvršbe, pristojnim za izvršbo, predloži izvod sodbe, izvod potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ter po potrebi prepis evropskega naloga za izvršbo ali njegov prevod v uradni jezik države članice izvršbe, ki ga overi oseba, ki je za to usposobljena v eni od držav članic. Stroški prevoda so zato po presoji sodišča druge stopnje del stroškov izdaje evropskega naloga za izvršbo in s tem del izvršilnih stroškov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da odslej glasi: „Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti njegove nadaljnje izvršilne stroške v višini 96,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje do plačila.“ Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti 12,24 EUR stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevek upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov z dne 2. 7. 2012 zavrnilo.

2. Zoper tako odločitev se po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje upnik. Sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava, konkretno petega odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Izpostavlja, da so bili glede na določila Uredbe Sveta ES št. 44/2001, katere uporaba je v Sloveniji zavezujoča, v povezavi z navedenim določilom ZIZ stroški sodno zaprisežene prevajalke vsekakor nujno potrebni stroški za predmetno izvršbo ter jih je kot takšne dolžnik tudi dolžan upniku povrniti. Upnik nadalje pojasnjuje, da se postopek po obravnavani izvršbi ne bo nadaljeval pred sodnim organom v Republiki Avstriji, kjer bi se lahko stroški prevajalke priglasili, ampak je bil prevod listin tega izvršilnega postopka potreben, da se je pravnomočni izvršilni sklep opr. št. VL 44503/2012 z dne 2. 4. 2012 lahko poslal v realizacijo dolžnikovemu dolžniku – delodajalcu, ki se nahaja v Republiki Avstriji. Namen navedene uredbe je po prepričanju pritožnika ravno v tem, da se upniku olajša izterjava dolga v državah članicah EU, in ne v tem, da se mu naložijo dodatni stroški, ki jih mora kriti sam, da bi izterjal svoj denar od dolžnika. Upnik smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in priznanje njegovih stroškov, priglašenih z vlogo z dne 2. 7. 2012, kot nadaljnjih izvršilnih stroškov, enako tudi stroškov vloge, s katero so bili priglašeni. Priglaša pritožbene stroške, ki naj jih sodišče naloži v plačilo dolžniku.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnih določb. Utemeljena pa je pritožbena graja, da je bilo pri sprejemu izpodbijane prvostopne odločitve zmotno uporabljeno materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu upniku v okviru nadaljnjih izvršilnih stroškov ni priznalo stroškov prevoda listin (sklepa o izvršbi), ker naj le-ti ne bi bili potrebni za predmetno izvršbo. Je pa v obravnavani zadevi upniku že predhodno kot nadaljnje izvršilne stroške priznalo (ostale) stroške pridobitve evropskega naloga za izvršbo (sklep VL 44503/2012 z dne 5. 6. 2012). V skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (uredba 805/2004, v nadaljevanju uredba) se sodba, potrjena kot evropski nalog za izvršbo, izvrši pod istimi pogoji kot sodba, izdana v državi članici izvršbe (prvi odstavek 20. člena uredbe). Od upnika se v skladu z drugim odstavkom tega člena uredbe zahteva, da pristojnim organom države članice izvršbe, pristojnim za izvršbo, predloži izvod sodbe, izvod potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ter po potrebi prepis evropskega naloga za izvršbo ali njegov prevod v uradni jezik države članice izvršbe, ki ga overi oseba, ki je za to usposobljena v eni od držav članic. Stroški prevoda so zato po presoji sodišča druge stopnje del stroškov izdaje evropskega naloga za izvršbo in s tem del izvršilnih stroškov, ki jih je upnik v obravnavani zadevi v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ povsem utemeljeno terjal v povrnitev od dolžnika.

6. Vse navedeno je ob pravilni uporabi materialnega prava narekovalo spremembo izpodbijanega prvostopnega sklepa tako, da se upniku kot nadaljnji izvršilni stroški priznajo tudi priglašeni stroški prevoda v višini 77,62 EUR, kakor tudi nagrada za vlogo, s katero so bili priglašeni, v višini 15,75 EUR (tar. št. 3464 Zakona o odvetniški tarifi – ZOdvT) ter 3,15 EUR materialnih stroškov (tar. št. 6002). Skupaj tako znašajo nadaljnji izvršilni stroški upnika, ki mu jih je dolžan povrniti dolžnik, 96,52 EUR. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. Ker je upnik s pritožbo uspel, mu je dolžan v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ dolžnik povrniti njegove priglašene in za pritožbo potrebne stroške. Le-ti znašajo: nagrada za redno pravno sredstvo po tar. št. 3468 v višini 10,20 EUR (in ne priglašenih 63,00 EUR, saj se kot vrednost predmeta odvetniške storitve upošteva vrednost spornih izvršilnih stroškov in ne izterjevana vrednost) ter materialni stroški (tar. št. 6002) v višini 2,04 EUR, skupaj torej 12,24 EUR.