Jedro

Umik ugovora ima za posledico takojšnjo pravnomočnost izdanega plačilnega naloga, zaradi česar preklic umika ni več dopusten, saj nastop pravnomočnosti ni v dispoziciji strank.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da zaradi umika ugovora tožene stranke postane plačilni nalog Temeljenega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani z dne 10.7.1996 pod opr.št. I Pl 513/96 pravnomočen dne 21.10.1998. Toženo stranko pa je oprostilo plačila sodnih taks.

Proti nastali pravnomočnosti navedenega plačilnega naloga se laično pritožuje tožena stranka, po prepričanju katere je prvostopno sodišče napačno štelo, da njen predlog za izvensodno poravnavo vsebuje tudi umik njenega ugovora. Kot pravno povsem neizkušena stranka, brez zagovornika, je zlahka postala žrtev zmote in zavajanja tožeče stranke.

Povedala je, da se je pripravljena izvensodno poravnati ko in če bo sodišče neizpodbitno ugotovilo dejansko stanje stvari in da je svoj eventuelni dolg pripravljena poravnati po svojih finančnih zmožnostih in obročno. V nadaljevanju pritožbe pa pojasnjuje, kako je prišlo do njenega dolga, pri čemer meni, da bi riziko tožeče stranke, zavarovan z zavarovalno premijo, katero je morala plačati sama, morala poravnati zavarovalnica, ker je to njena dolžnost, pa tudi sicer je cesija tožeče stranke Zavarovalnice X. vsaj nekorektna, če že ne protizakonita, ker je bila izvedena brez njene vednosti kot kreditojemalca. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter pravilno ugotovitev dejanskega stanja in odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Po vpogledu v zapisnik obravnavane pravdne zadeve z glavne obravnave z dne 21.10.1998, na kateri je potrditvi izpodbijanega sklepa tožena stranka svoj ugovor umaknila, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne držijo pritožbene trditve pritožnice o pomotnem štetju prvostopenjskega sodišča njenega predloga za izvensodno poravnavo kot umika njenega ugovora ter da je zaradi svoje neizkušenosti (nepoznavanja prava) postala žrtev zmote in zavajanja tožeče stranke. Sodišče je namreč v zapisniku povzelo dogovarjanja strank pred umikom ugovora, samo izjavo umika ugovora ter poučitev tožene stranke o pravnih posledicah umika. Zapisalo je, "da med strankam pride do dogovora, ko tožena stranka pove, da je pripravljena plačati, da namerava prodati avto in preostali dolg obročno odplačati. Tožeča stranka se s takšnim načinom strinja, vendar rabi sodno odločbo. Tožena stranka pove, da umika ugovor, predoči se ji, da s takšno izjavo postane plačilni nalog z današnjim dnem pravnomočen.

Tožena stranka pove, da se s tem strinja." Na podlagi citiranega zapisa z glavne obravnave se torej izkažejo pritožbene trditve ne le protispisne, pač pa tudi neresnične in z njimi pritožnica ne more uspeti.

Toženka je torej svoj ugovor zoper izdani plačilni nalog umaknila, kar je imelo za posledico takojšnjo pravnomočnost izdanega plačilnega naloga (2. odst. 450. čl. ZPP/77 v zvezi z 2. odst. 456. čl. ZPP/77, zaradi česar preklic umika ni več dopusten, saj nastop pravnomočnosti ni v dispoziciji strank.

Na podlagi navedenega se izkaže, da torej sodišče prve stopnje očitane kršitve pravil pravdnega postopka po 1. odst. 354. čl. ZPP/77 ni storilo in ker tudi uradni preizkus pokaže, da med postopkom na prvi stopnji tudi ni prišlo do nobene uradno upoštevne kršitve pravil pravdnega postopka po 2. odst. 354. čl. ZPP/77, je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP/77).