Jedro

Če bi bile okoliščine, zaradi katerih naročnik očitno nima več interesa za izpolnitev pogodbe podane, naročnik ne bi bil dolžan pustiti dolžniku dodaten rok za izpolnitev pogodbe, saj določba drugega odstavka 628. člena OZ predpostavlja, da je zamuda taka, da je naročnik (prav zaradi zamude) izgubil interes za izpolnitev pogodbe in bi bil zato dodaten rok brez smisla.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške revizijskega postopka v znesku 983,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločanje o reviziji, zavrnilo zahtevek tožeče stranke za vračilo predujma v znesku 18.300,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 100/2020 z dne 11. 8. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je naročnik ob odstopu od podjemne pogodbe po 628. členu Obligacijskega zakonika podjemniku dolžan dati primeren dodatni rok za izpolnitev.

4. Tožeča stranka z revizijo napada sodbo sodišča druge stopnje. Revizijo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da „napadeni sodbi spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi“ oziroma podredno da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je tudi revizijske stroške.

5. Tožena stranka je na revizijo odgovorila. Primarno je predlagala njeno zavrženje, podredno pa zavrnitev. Priglasila je tudi revizijske stroške.

**Relevantno dejansko stanje**

6. Dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, ki so za odločitev o reviziji odločilnega pomena in na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek370. člena ZPP), so: - pravdni stranki (tožnica kot naročnica in toženka kot podjemnica) sta15. 10. 2013 sklenili pogodbo, s katero se je toženka v roku 60 dni od potrditve idejne zasnove zavezala izdelati idejni projekt (IDP) in projekt za izvedbo (PZI) notranje opreme poslovnih prostorov; - tožnica je toženki plačala predujem v znesku 18.300,00 EUR; - toženka je začela z izvedbo del, a jih po oceni sodišč nižjih stopenj ni dokončala v dogovorjenem roku, ker ji tožnica „ni dovolj jasno, precizno in dokončno opredelila projektne naloge, ki je podlaga za izdelavo idejne zasnove in nato idejnega projekta“, poleg tega pa „je projektno nalogo večkrat spreminjala“; - tožnica je toženko z dopisom z dne 5. 2. 2014 opozorila na rok za izpolnitev pogodbe in ji dala na voljo dodatnih 15 dni za izpolnitev, sicer bo od pogodbe odstopila; - odstopno izjavo je tožnica z dopisom toženki poslala dne 24. 2. 2014, že izdelanih projektov pa ni prevzela.

**Razlogi sodišča druge stopnje**

7. Sodišče druge stopnje je pritrdilo prvostopenjskemu sodišču, da bi morala tožnica v svojem dopisu z dne 5. 2. 2014 toženko opozoriti, da mora svoje delo prilagoditi tako, da bo opravljeno v skladu s pogodbo oziroma bo imelo običajne lastnosti, če je hotela doseči odstop od pogodbe na podlagi določbe 627. člena OZ. Dopis tega ne vsebuje, pač pa je tožnica v njem trdila le, da je rok za izvedbo del potekel in da zato zahteva, da toženka delo dokonča v nadaljnjih 15 dneh. Tudi dopis z dne 24. 4. 2014 ne pomeni odstopa od pogodbe zaradi zamude roka, ker je v njem navedeno le, da medsebojno sodelovanje ni več smiselno.

**Revizijske navedbe**

8. Revident v drugem odstavku obrazložitve revizije, ko povzema ugotovljeno dejansko stanje, navaja, da je nesporno, da je tožnica po svojem pooblaščencu toženki poslala dopis z dne 24. 2. 2014, v katerem jo je obvestila, da odstopa od pogodbe, ne da bi ji omogočila še dodaten rok za izpolnitev.

9. V nadaljevanju revident zagovarja stališče, da za odstop od podjemne pogodbe na podlagi 628. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) naročnik ni dolžan dati podjemniku dodatnega roka za izpolnitev pogodbe.

10. Toženka v odgovoru na revizijo opozarja, da revident (najbrž) nima pravnega interesa za vodenje revizijskega postopka. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč uporabili določbo 648. člena OZ, dopuščeno vprašanje pa zadeva uporabo določb 628. člena OZ. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj Vrhovno sodišče ne glede na odgovor na dopuščeno vprašanje ne more ugoditi reviziji.

**Razlogi za zavrnitev revizije**

11. Pravovarstveni interes za vodenje revizijskega postopka ima vsaka pravdna stranka, ki ima zoper sebe neugodno drugostopenjsko odločbo. Ali bo z revizijo uspela, je stvar utemeljenosti revizije in ne pravovarstvenega interesa. Zato Vrhovno sodišče ni sledilo toženi stranki in je revizijo obravnavalo vsebinsko.

12. OZ v 628. členu ureja primere, ko je zamuda podjemnika pri začetku ali dovršitvi posla taka, da upravičuje naročnika do odstopa od pogodbe. Po prvem odstavku lahko naročnik odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode, če je rok bistvena sestavina pogodbe, podjemnik pa je z začetkom ali dovršitvijo posla v taki zamudi, da je očitno, da ga ne bo pravočasno končal. V drugem odstavku 628. člena OZ je enaka pravica dana naročniku tudi tedaj, ko rok ni bistvena sestavina pogodbe, če zaradi take zamude očitno nima več interesa za izpolnitev pogodbe. V tej zadevi rok ni bil bistvena sestavina pogodbe.

13. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da „ureditev iz drugega odstavka 628. člena OZ ne izključuje uporabe 105. člena OZ“ (30. točka obrazložitve), ni pa ponudilo nobene argumentacije v prid takemu stališču in tudi ni uporabilo navedene zakonske določbe.

14. Primerjava določb 105. in 628. člena OZ pokaže, da z njima niso urejevani enaki dejanski stanovi. Določba 105. člena predpostavlja zgolj, da je rok za izpolnitev pogodbe potekel in ničesar več. V takem primeru mora upnik pustiti dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev. Z iztekom roka je pogodba razvezana po samem zakonu (tretji odstavek 105. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 104. člena OZ). V primerih, ki jih ureja določba drugega odstavka 628. člena OZ, pa gre za zamudo z začetkom ali dovršitvijo posla, a še vedno znotraj pogodbenega roka, morajo pa biti podane še okoliščine, zaradi katerih naročnik očitno nima več interesa za izpolnitev pogodbe. Takih okoliščin v tem postopku ni bilo ugotovljenih. Če bi bile okoliščine podane, naročnik ne bi bil dolžan pustiti dolžniku dodaten rok za izpolnitev pogodbe, saj določba predpostavlja, da je zamuda taka, da je naročnik (prav zaradi zamude) izgubil interes za izpolnitev pogodbe in bi bil zato dodaten rok brez smisla. To je tudi odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje.

15. Tako prvostopenjsko kot pritožbeno sodišče sta ocenili, da dopis tožeče stranke toženi z dne 24. 4. 2014, v katerem je navedeno, da sodelovanje pogodbenih strank ni več smiselno, pomeni odstop od pogodbe po določbi 648. člena OZ.1 Tak odstop je seveda vedno mogoč, ne glede na razloge, ki k temu vodijo naročnika. Ima pa tak odstop drugačne pravne posledice kot odstop po določbah 628. člena OZ. Sodišči nižjih stopenj sta ocenili vrednost del, ki jih je opravila tožena stranka in ker so presegala vrednost predujma, se je pokazalo, da tožbeni zahtevek, upoštevajoč določbo 648. člena OZ, ni utemeljen. Tako se pokaže, da odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje ne more pripeljati do drugačne odločitve o tožbenem zahtevku v tej zadevi.

16. Po obrazloženem se je pokazalo, da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani. Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

**O stroških postopka**

17. Izrek o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP (II. točka izreka). Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške revizijskega postopka. Dolžna pa je toženi stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka. Ti so odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZOdvT) in znašajo 983,32 EUR (786,00 EUR za nagrado za postopek z revizijo po tar. št. 3300 Tarife, 20,00 EUR kot pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 Tarife ter 177,32 EUR za 22 % DDV po tar. št. 6007 Tarife).

18. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Ugotovili sta, da je tožeča stranka odstopila od pogodbe zaradi nezadovoljstva z delom tožene stranke in ne zaradi zamude (15. točka obrazložitve prvostopenjske odločbe, 31. točka obrazložitve drugostopenjske sodbe).