Jedro

V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Dopuščena revizija izven dela, glede katerega je bila dopuščena, oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka je dolžna v 15 dneh povrniti tožeči stranki njene stroške revizijskega postopka v znesku 337,08 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ob tretjem odločanju ugodilo kondikcijskima zahtevkoma tožeče stranke in s sodbo zavezalo toženko, da tožnikoma povrne 3.800,26 EUR in 2.668,20 EUR, oba zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo pritožbo toženke proti prvostopenjski sodbi.

3. Vrhovno sodišče je v zvezi s toženkinim predlogom za dopustitev revizije, dne 23. septembra 2010 v zadevi II DoR 258/2010, dopustilo revizijo glede vprašanja (ne)obstoja nasprotja v razlogih sodbe sodišča druge stopnje o utemeljenosti zahtevka za plačilo 2.668,20 EUR s pripadki in glede vprašanja materialnopravne pravilnosti iz stališča o utemeljenosti tega (dela) tožbenega zahtevka.

4. Tožena stranka je nato vložila obširno pravočasno revizijo, ki se v pretežni meri navezuje na vprašanja glede katerih revizija ni bila dopuščena. Odločitev sodišča o utemeljenosti zahtevka glede zneska 2.668,20 EUR naj bi bil v direktnem nasprotju z nesporno ugotovljenim dejstvom, da preostanek kupnine v višini 20.000 DEM do vključno 31. 12. 1998 toženki ni bil izročen. Pogoj za to, da bi tožnika lahko karkoli uveljavljala v pobot, je obstoj medsebojnih terjatev pravdnih strank. Pritožbeno sodišče naj ne bi povedalo, na čem utemeljuje zaključek o obstoju terjatve tožnikov do toženke v navedeni višini 2.668,20 EUR. „Konstrukt“ tožnikov, ki mu je sodišče sledilo, naj bi namreč pomenil, da bi tožnika terjatev toženke do zavarovalnice dejansko lahko pretvorila v njuno terjatev do toženke, za kar pa ni podana nobena pravna podlaga. Nasprotje v razlogih sodbe naj bi bilo podano zato, ker sodišče na eni strani ugotavlja, da tožnika nista upravičenca do zavarovalnine (ker nista lastnika nepremičnine), hkrati pa zaključuje, da ta isti znesek lahko uveljavljata v pobot glede kupnine, ki jo dolgujeta toženki.

5. Tožnika sta pravočasno odgovorila na revizijo in zahtevala povrnitev stroškov revizijskega odgovora.

6. Revizija ni utemeljena.

7. V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.(1) Dopuščena revizija izven dela, glede katerega je bila dopuščena, oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ni dovoljena.(2)

8. Vprašanje nasprotja v razlogih sodbe sodišča druge stopnje o utemeljenosti zahtevka za plačilo 2.668,20 EUR in vprašanje materialnopravne pravilnosti odločitve, je treba presojati v kontekstu naslednjega (revizijsko neizpodbojnega)(3) dejanskega stanja: tožnika sta glede objektov na (prvotno) spornih parcelah sklenila z zavarovalnico pogodbo o požarnem zavarovanju; v požaru dne 8. 4. 1999 sta bili poškodovani gospodarsko in stanovanjsko poslopje; tožnika sta sama odpravila posledice požara in v celoti sanirala poslopji; toženka je od zavarovalnice prejela zavarovalnino v zvezi s požarno škodo (2.668,20 EUR); tožnika sta uveljavljala delni pobot toženkine terjatve glede plačila kupnine z zneskom 2.668,20 EUR (kolikor je toženka dobila plačanega od zavarovalnice za škodo, ki sta jo sanirala tožnika).

9. Ob upoštevanju navedenih dejanskih ugotovitev sodišča postane popolnoma jasno na kaj se nanaša „pobot vzajemnih terjatev pravdnih strank, do katerega je prišlo izven predmetnega pravdnega postopka“ (prvi odstavek 9. strani sodbe pritožbenega sodišča). Zato tudi ni mogoče govoriti o tem, da obstojajo nasprotja v razlogih sodbe sodišča druge stopnje glede utemeljenosti zahtevka za plačilo 2.668,20 EUR. Revizijsko sporna sodna odločitev ima materialnopravno podlago v 132. členu Zakona o obligacijskih razmerjih.

10. Zavrnitev revizije ima podlago v določbi 378. člena ZPP.

11. Odločitev o revizijskih stroških temelji na določbah prvega odstavka 154. in prvega odstavka 165. člena ZPP.

12. Stroški so bili odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo.

Op. št. (1): Drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Op. št. (2): Tretji odstavek 374. člena ZPP.

Op. št. (3): Primerjaj določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP.