Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

V zadevi je sporna odločba, s katero je bil zavrnjen zahtevek za denacionalizacijo solastninskega deleža do 6/72 na tam navedenih zemljiščih. V tej odločbi pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato izpolnjevanje uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.

Vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino konkretne zadeve, po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V tem primeru gre za odločanje o upravičenosti do vračila premoženja po ZDen, pri čemer je odločitev med drugim odvisna od ugotovljenega državljanstva osebe, za katere premoženje gre. O tem pa kot o predhodnem vprašanju (147. člen ZUP) v posebnem samostojnem postopku z ugotovitveno odločbo odloči organ, pristojen za notranje zadeve in je organ, ki odloča o denacionalizaciji, na njegovo pravnomočno odločbo vezan. Da bi bila odločba o državljanstvu nična, odpravljena ali razveljavljena pa revidentka ni izkazala.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 1. in 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Radovljica, št. D363-16/92-187 z dne 2. 11. 2012. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil revidentkino zahtevo za denacionalizacijo solastniškega deleža do 6/72 v izreku odločbe navedenega premoženja, podržavljenega A. A., ker je ugotovil, da imenovani ne izpolnjuje pogojev o državljanstvu iz prvega odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), saj v času od 28. 8. 1945 do svoje smrti 24. 5. 1955 ni štel za državljana LR Slovenije in jugoslovanskega državljana, kar je ugotovljeno z odločbo Upravne enote Ravne na Koroškem, št. 201-136/93-5/1 z dne 2. 12. 1996, ki je postala pravnomočna 10. 10. 2001. Revidentkino pritožbo je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 490-79/2012/2 z dne 13. 2. 2013. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti.

7. V zadevi je namreč sporna odločba, s katero je bil zavrnjen zahtevek za denacionalizacijo solastninskega deleža do 6/72 na tam navedenih zemljiščih. V tej odločbi pa pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek, torej v zadevah, kjer je pravica oziroma obveznost izražena v nominalnem znesku (enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010). V izpodbijani odločbi, s katero je bilo odločeno o samem upravičenju do denacionalizacije, ki je po prvem odstavku 2. člena ZDen praviloma vrnitev premoženja v naravi pa, kot že navedeno, pravica stranke ni izražena v nominalnem znesku.

8. Glede na navedeno uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

9. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

10. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

11. Revidentka izpostavlja vprašanje: „Ali so upravni organi in sodišče vezani na upravno odločbo, ki rešuje predhodno vprašanje, ki je neustavna, nična, kot je odločba Upravne enote Ravne na Koroškem, št. 201-136/93 z dne 2. 12. 1996, ker je v nasprotju z zagotovljenimi temeljnimi ustavnimi pravicami po Ustavi RS in EKČP“. Meni namreč, da bi moral upravni organ, ki odloča o zahtevi za denacionalizacijo, sam presoditi ustavnost in zakonitost odločbe, s katero je bilo ugotovljeno državljanstvo osebe, katere vračilo premoženja se zahteva.

12. Po presoji Vrhovnega sodišča tako izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker se ne nanaša na vsebino, o kateri se odloča v tej zadevi.

13. V tej zadevi se odloča o vračanju podržavljenega premoženja po določbah ZDen. Predhodno vprašanje pri odločanju o vračanju premoženja pa je državljanstvo osebe, katere premoženje je predmet zahtevka za vračilo. O tem predhodnem vprašanju pa za osebe, ki niso vpisane v evidenco o državljanstvu, na podlagi tretjega odstavka 63. člena ZDen odloča organ, pristojen za notranje zadeve, v samostojnem postopku, in sicer z ugotovitveno odločbo. V takem primeru, ko je z zakonom (ZDen) določeno, da o predhodnem vprašanju določene zadeve odloča za to stvarno pristojen organ, mora organ prekiniti postopek do odločitve pristojnega organa o predhodnem vprašanju (glej 144. člen ZUP/86 oziroma 147. člen ZUP), nadaljuje pa ga, ko je odločitev glede predhodnega vprašanja dokončna (148. člen ZUP/86) oziroma dokončna ali pravnomočna (152. člen ZUP).

14. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja glede državljanstva „upravičenca“ vezan na pravnomočno odločbo o ugotovitvi državljanstva upravičenca (oziroma njegovih pravnih naslednikov), ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve. Zato ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku, kot drugem samostojnem postopku, ni mogoče uspešno uveljavljati. Takšno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v številnih zadevah (na primer: I Up 445/2005, I Up 1530/2005, I Up 1827/2006, I Up 1800/2006, X Ips 705/2008 in X Ips 168/2013 z dne 20. 8. 2007). Odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ne odstopa od navedenega stališča. Prvostopenjski organ je namreč odločal na podlagi pravnomočne odločbe Upravne enote Ravne na Koroškem, št. 201-136/93 z dne 2. 12. 1996. Revidentka pa tudi ni izkazala, da je bila ta odločba izrečena za nično ali odpravljena oziroma razveljavljena.

15. Glede na navedeno, izpostavljeno vprašanje ni vprašanje, ki bi se nanašalo na vsebino obravnavane zadeve. Vprašanja, ki se ne nanašajo na vsebino konkretne zadeve, pa po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča niso pomembna pravna vprašanja, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo (npr. odločbe X Ips 162/2011, X Ips 356/2011, X Ips 492/2011, X Ips 131/2012, X Ips 236/2012, X Ips 458/2012 in druge).

16. Glede na obrazloženo revidentka ni izkazala izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.