Jedro

Sodišče druge stopnje je dokazno oceno glede neobstoja vzročne zveze in nastanka škode naredilo na podlagi dokazov, ki s strani sodišča prve stopnje niso bili presojani oziroma jih sodišče prve stopnje ni ocenjevalo v zvezi z navedenima predpostavkama odškodninske odgovornosti.

Izvedba pritožbene obravnave od novele ZPP-D dalje ni več izjema, temveč pravilo (prvi odstavek 347. člena ZPP). Tudi v primerih, kadar sodišče prve stopnje posamezen dokaz izvede, a ga ne oceni oziroma se do njega ne opredeli, pride v poštev smiselna uporaba 347. člena ZPP o obligatorni izvedbi pritožbene obravnave. Na seji senata takih dokazov ni mogoče ocenjevati.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo odškodnine. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

4. Revizija je utemeljena.

5. Pred sodiščem prve in druge stopnje se je postopek vodil kot pravdna zadeva in ne kot gospodarski spor. Ker gre za tožbo za plačilo odškodnine, ki jo tožeča stranka kot pravna oseba zahteva od svojega prokurista, je podan pogoj iz 1. točke prvega odstavka 482. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za odločanje po pravilih, ki veljajo za postopek v gospodarskih sporih.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da je bil toženec v obdobju od 11. 7. 2001 do 4. 2. 2003 najprej prokurist, nato pa direktor tožeče stranke. Ustanovitelj tožeče stranke je tožencu izdal pooblastilo za nakup večinskega paketa delnic S. d. d. Toženec je opravil posel nakupa delnic, tožeča stranka pa je naknadno delnice prodala za bistveno nižjo kupnino, kot je bila kupnina, ki jo je sama plačala za njihov nakup.

7. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev škode v višini razlike med kupnino, ki jo je plačala za nakup delnic S. d. d., ter med kupnino, ki jo je prejela na podlagi prodaje istih delnic. Toženec naj bi ji škodo povzročil s tem, ko pri nakupu delnic ni ravnal s potrebno skrbnostjo. Trdila je, da bi moral toženec pred nakupom delnic opraviti skrben pregled družbe (due diligence).

8. Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi presoje, da ni podana protipravnost toženčevega ravnanja. Z ostalimi predpostavkami odškodninske odgovornosti (nastankom škode, vzročno zvezo med škodnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornostjo toženca, ki morajo biti za utemeljenost zahtevka podane kumulativno) se ni ukvarjalo. Sodišče druge stopnje se s presojo prvostopenjskega sodišča v zvezi s protipravnostjo toženčevega ravnanja ni strinjalo, temveč je njegovo odločitev potrdilo zaradi nedokazanosti obstoja vzročne zveze ter nastanka škode. Obravnave ni izvedlo.

9. V zvezi z vzročno zvezo je sodišče druge stopnje obrazložilo, da je tožena stranka obstoju vzročne zveze obrazloženo ugovarjala. Pojasnilo je, da se je pri tem sklicevala na dokazne listine, ki jih je predložila tekom postopka (skrbni finančni pregled poslovanja – priloga B12, cenilni izvid, ki ga je izdelal P. – priloga B8, poročilo nadzornega sveta S. d. d. – priloga B2, mnenje nadzornega sveta H. d. o. o. – priloga B6, preliminarno cenitveno poročilo – priloga B9, pogodbo o odstopu terjatev – priloga B15 in poročilo o dogovorjenih postopkih – priloga B16). Pritožbeno sodišče je presodilo, da iz naštetih dokazov izhaja, da je bil skrben finančni pregled opravljen zaradi identificiranja morebitnih tveganj, da je bil cenilni izvid naročen zaradi določitve ustrezne nakupne vrednosti delnic S. d. d. ter da mnenje nadzornega sveta H. d. o. o. nakazuje, da opravljen skrbni finančni pregled pred nakupom ne bi vplival na nakupno ceno delnic. Ker tožeča stranka ni predložila nasprotnih dokazov je zaključilo, da tožeča stranka obstoja vzročne zveze ni dokazala.

10. Glede višine škode je drugostopenjsko sodišče navedlo, da je bila dejanska vrednost delnic S. d. d. sporna. Po mnenju pritožbenega sodišča bi morala tožeča stranka dokazati, kolikšna je bila dejanska vrednost delnic S. d. d., po kateri bi te delnice moral kupiti toženec. Pojasnilo je, da je tožeča stranka kot dokaze predložila zgodovinski izpisek iz sodnega registra – priloga A2, pogodbe o nakupu delnic – priloge A3 do A17, strokovno študijo o ekonomski upravičenosti dokapitalizacije – priloga A18, poročilo komisije za prodajo S. d. d. – priloga A19, pogodbo o prodaji delnic – priloga A20, pooblastilo – priloga A21, akt o ustanovitvi – priloga A22, kodeks poslovnofinančnih načel – priloga A23, dopis odvetniku A. – priloga A24, izvleček skrbnega pravnega pregleda – priloga A25, izpis lastniške strukture P. – priloga A26, sporočilo za javnost – priloga A27, primopredajno poročilo – priloga A28 in del poročila računskega sodišča – priloga A29. Zaključilo je, da iz navedenih dokazov dejanske vrednosti delnic S. d. d. ni mogoče ugotoviti, drugih dokazov pa tožeča stranka ni predlagala.

11. Revizijski očitek, da je pritožbeno sodišče z ugotavljanjem dejstev v zvezi z vzročno zvezo in nastankom škode zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je utemeljen. Sodišče druge stopnje je dokazno oceno glede neobstoja vzročne zveze in nastanka škode naredilo na podlagi dokazov, ki s strani sodišča prve stopnje niso bili presojani oziroma jih sodišče prve stopnje ni ocenjevalo v zvezi z navedenima predpostavkama odškodninske odgovornosti. Prvostopenjsko sodišče je sicer presojalo akt o ustanovitvi tožeče stranke (priloga A22), pooblastilo za nakup delnic (priloga A21), izpisek iz sodnega registra (priloga A2), strokovno študijo o ekonomski upravičenosti dokapitalizacije (priloga A18), poročilo komisije za prodajo S. d. d. (priloga A19), pogodbo o prodaji delnic (priloga A20), kodeks poslovnofinančnih načel (priloga A23), skrben pravni pregled (priloga A25), cenilni izvid (priloga B8), skrben finančni pregled poslovanja (priloga B12) in preliminarno cenitveno poročilo (priloga B9), vendar je vse te dokaze presojalo izključno v zvezi z zatrjevano protipravnostjo ravnanja toženca. Nobenega izmed navedenih dokazov ni presojalo v zvezi z drugimi predpostavkami odškodninske odgovornosti. Do ostalih naštetih dokazov, ki jih je ocenjevalo pritožbeno sodišče,(1) pa se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo.

12. Poleg tega stališče sodišča druge stopnje, da tožeča stranka ni trdila, kolikšna je dejanska vrednost delnic S. d. d., po kateri bi jih moral kupiti toženec, ne drži. Kot je sicer pravilno povzelo pritožbeno sodišče (na str. 7 obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje), je tožeča stranka navajala, da je ta cena enaka ceni, po kateri je nato sama delnice prodala. Navedene trditve je utemeljevala s tem, da med nakupom in prodajo delnic ni prišlo do nobenih dogodkov, ki bi lahko vplivali na spremembo cene.

13. Izvedba pritožbene obravnave od novele ZPP-D dalje ni več izjema, temveč pravilo (prvi odstavek 347. člena ZPP). Sodišče druge stopnje mora tako razpisati obravnavo tudi v primeru, kadar je za popolno ugotovitev dejanskega stanja treba ugotoviti tudi dejstva, ki so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale, vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ter kadar je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja treba izvesti posamezne dokaze, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo, kljub temu, da jih je stranka pred sodiščem prve stopnje predlagala. Tudi v primerih, kadar sodišče prve stopnje posamezen dokaz izvede (npr. posamezno listino povzame v dokazni sklep), a ga ne oceni oziroma se do njega ne opredeli, pride v poštev smiselna uporaba 347. člena ZPP o obligatorni izvedbi pritožbene obravnave.(2) Na seji senata takih dokazov ni mogoče ocenjevati.

14. Pritožbeno sodišče je na podlagi dokazne ocene listin, ki jih je predložila tožena stranka, zaključilo, da vzročna zveza ni dokazana ter da iz listin, ki jih je predložila tožeča stranka, ne izhaja višina škode, ki naj bi ji nastala (oziroma, da iz njih ne izhaja dejanska vrednost delnic S. d. d.). S tem, ko je tako dokazno oceno sprejelo na seji senata, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje ter zadevo vrnilo drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Ker je reviziji ugodilo že na podlagi očitka o absolutni bistveni kršitvi določbe iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, se do ostalih revizijskih očitkov ni opredeljevalo.

15. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče druge stopnje postopati po 347. členu ZPP in razpisati pritožbeno obravnavo ter šele po njeni izvedbi oceniti dokaze.

16. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Gre za pogodbe o nakupu delnic (priloge A3 do A17), dopis odvetniku A. (priloga A24), izpis lastniške strukture P. (priloga A26), sporočilo za javnost (priloga A27), primopredajno poročilo (priloga A28), del poročila računskega sodišča (priloga A29), cenilni izvid, ki ga je izdelal P. (priloga B8), mnenje nadzornega sveta H. (priloga B6), pogodbo o odstopu terjatev (priloga B15) in poročilo o dogovorjenih postopkih (priloga B16).

Op. št. (2): Glej tudi Jan Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, komentar k 347. členu ZPP, str. 382, 383.