Jedro

V obravnavani zadevi gre za spor o stvarni pravici na nepremičnini, zato se v njem ne glede na subjekta spora ne uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih (drugi odstavek 481. člena ZPP). Za presojo (ne)dovoljenosti revizije oziroma predloga za njeno dopustitev relevantna vrednost spornega predmeta je 41.000,00 EUR, kar pomeni, da je revizija v obravnavani zadevi dovoljena že po samem zakonu (primerjaj drugi odstavek 367. člena ZPP). Ne gre za situacijo, ko bi jo (najprej) bilo treba oziroma sploh mogoče dovoliti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnica uveljavlja ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 1344/16 in 1344/53, obe k. o. ..., ter zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega bo mogoča vknjižba lastninske pravice pri omenjenih nepremičninah na njeno ime v njeno korist do celote.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje pa je tožničini pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje z dne 25. 9. 2013 razveljavilo, izpodbijano sodbo pa spremenilo v stroškovni odločitvi; sicer je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu sodbo potrdilo.

3. Zoper to sodbo je tožnica na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja več pravnih vprašanj, o katerih pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Pojasnjuje, da so formalni pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni, saj vrednost izpodbijanega dela presega 4.000,00 EUR.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Po novi ureditvi revizije oziroma njene dopustnosti1 je ta v skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (dovoljena revizija); če ni dovoljena po tem merilu, je po določbi tretjega odstavka 367. člena ZPP dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija).2

6. Tožnica je navajala, da je lastnica stavbe št. 715 - letališkega hangarja, ne pa tudi zemljiškoknjižna lastnica stavbišča pod njim (parc. št. 1344/16 k. o. ...) in funkcionalnega zemljišča ob njem (parc. št. 1344/53 k. o. ...). Uveljavljala je ugotovitev, da je lastnica navedenih nepremičnin, ker naj bi leta 2008 s kupoprodajno pogodbo kupila tako stavbo (hangar) kot tudi fundus in funkcionalno zemljišče od G., d. d., ki je imel na hangarju lastninsko pravico, na stavbišču in funkcionalnem zemljišču od leta 1982 pravico uporabe, od uveljavitve Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) pa (tudi) lastninsko pravico (ki jo je pridobil originarno na podlagi 3. člena tega zakona). Na podlagi navedenega je tožnica od toženke, ki je lastninsko pravico na stavbišču in funkcionalnem zemljišču (ne pa na hangarju) v svojo korist v zemljiško knjigo vpisala po Zakonu o gospodarskih javnih službah (ZGJS), zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Vpis lastninske pravice v korist toženke, ki naj (tudi) ne bi bila dobroverna, naj namreč ne bi imel pravne podlage; opravljen naj bi bil na podlagi stanja, ki je bilo posledica razhajanj med novimi stvarnopravnimi in zemljiškoknjižnimi koncepti ter stanjem iz pretekle družbene ureditve, v kateri vknjiženi imetnik pravice uporabe ni bil vedno tudi njen materialnopravni imetnik. Prav tako je tožnica uveljavljala pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja (od leta 1997 do vložitve tožbe).

7. V obravnavani zadevi gre torej za spor o stvarni pravici na nepremičnini, zato se v njem ne glede na subjekta spora ne uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih (drugi odstavek 481. člena ZPP).3 Za presojo (ne)dovoljenosti revizije oziroma predloga za njeno dopustitev relevantna vrednost spornega predmeta je 41.000,00 EUR,4 kar pomeni, da je revizija v obravnavani zadevi dovoljena že po samem zakonu (primerjaj drugi odstavek 367. člena ZPP). Ne gre za situacijo, ko bi jo (najprej) bilo treba oziroma sploh mogoče dovoliti.

8. Nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).

1 Primerjaj Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D); Ur. l. RS, št. 45/2008. 2 Postopek dopuščene revizije je "dvofazen". V tem primeru mora stranka najprej (pri Vrhovnem sodišču RS) vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP) in šele po (morebitni) dopustitvi samo revizijo. Pri tem pa je bistveno, da sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP). 3 Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 259/2006 z dne 9. 10. 2008 in II Ips 495/2002 z dne 18. 9. 2003. 4 Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi ugodilo tudi v delu, v katerem je ta izpodbijala sklep sodišča prve stopnje z dne 25. 9. 2013, s katerim je to korigiralo z njene strani navedeno vrednost spornega predmeta v višini 41.000,00 EUR in jo določilo v višini 1,369.008,00 EUR, ter tega razveljavilo.