Jedro

Po naravi stvari je inšpekcijski zavezanec iz določbe 152. člena ZGO-1 praviloma investitor, to je pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta ali ki jo sama izvaja. S prenosom lastninske pravice na zgrajenem objektu oziroma objektu, ki se gradi, pa na novega lastnika objekta preidejo tudi upravičenja in obveznosti, ki izhajajo iz investitorjevega položaja glede objekta. Novi lastnik nelegalno zgrajenega objekta vstopi v investitorjev položaj in nanj tako preidejo tudi vsa bremena nelegalne gradnje. Zato je v primeru prenosa lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu inšpekcijski zavezanec novi lastnik objekta.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, št. 06122-312/2010 z dne 2. 7. 2010, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 0612-252/2010/2 z dne 31. 1. 2011. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila revidentovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa, s katero je ta revidentu naložil, da v tam navedenem roku ustavi gradnjo stanovanjske hiše (1. a točka izreka odločbe) in steklenega vrta (1. b točka izreka odločbe) v tam navedenih dimenzijah; da v tam navedenem roku odstrani objekt iz 1. točke izreka in vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje (2. točka izreka odločbe); ga opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti iz 2. točke izreka te odločbe začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah na zavezančeve stroške (3. točka izreka odločbe); prepovedal posamezna dejanja v zvezi z objektom iz 1. točke izreka odločbe, odločil o stroških in da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe (4., 5., 6. in 7. točka izreka odločbe).

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje zavrača s tožbo uveljavljane kršitve določb upravnega postopka. Navaja, da so na revidenta s pridobitvijo lastninske pravice na objektu prešle tudi obveznosti oziroma posledice nelegalne gradnje. Pojasnjuje, da vzpostavitev prejšnjega stanja v obravnavanem primeru pomeni odstranitev nelegalno zgrajenega objekta.

3. Revident dovoljenost revizije uveljavlja po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revizijo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo uveljavljano kršitev pravice do izjave v postopku izdaje izpodbijane odločbe, saj mu je bilo zaradi te opustitve onemogočeno, da se izjavi o investitorju objekta. Nasprotuje stališču, da so s pridobitvijo lastninske pravice na zemljišču nanj prešle posledice nelegalne gradnje. Trdi, da je v tem delu izpodbijana sodba neobrazložena. Uveljavlja tudi, da je izpodbijana odločba neizvršljiva in posledično nična, saj ni jasno, kakšno naj bi bilo prejšnje stanje. Prav tako pa tudi ni jasno, na kateri objekt iz 1. točke izreka odločbe se nanaša ukrep odstranitve iz 2. točke izreka odločbe. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni utemeljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi podan razlog za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revident je zatrjeval, da v obravnavanem stanovanjskem objektu, ki je njegova last, biva s svojo družino, zato ima tudi po presoji Vrhovnega sodišča odločitev, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, zanj zelo hude posledice in je revizija zato dovoljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

7. Glede na prejšnjo točko te obrazložitve Vrhovno sodišče zavrača kot nedovoljene revizijske ugovore, ki se nanašajo na kršitve pravil upravnega postopka pred izdajo izpodbijane upravne odločbe.

8. Revident z revizijo izpodbija pravilnost ugotovitve inšpekcijskega zavezanca, in sicer meni, da se obravnavani inšpekcijski ukrep lahko izreče le investitorju, ne pa revidentu kot lastniku nepremičnine.

9. Pravna podlaga za inšpekcijski ukrep, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo, je določena v 152. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Ta določa, da v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

10. Navedena določba ne določa izrecno, kdo je v primeru nelegalne gradnje inšpekcijski zavezanec za ustavitev gradnje in odstranitev nelegalno zgrajenega objekta. Po naravi stvari je inšpekcijski zavezanec iz navedene določbe ZGO-1 praviloma investitor, to je pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta ali ki jo sama izvaja (4.1 točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). S prenosom lastninske pravice na zgrajenem objektu oziroma objektu, ki se gradi, pa na novega lastnika objekta preidejo tudi upravičenja in obveznosti, ki izhajajo iz investitorjevega položaja glede objekta. Novi lastnik nelegalno zgrajenega objekta vstopi v investitorjev položaj in nanj tako preidejo tudi vsa bremena nelegalne gradnje. Zato je v primeru prenosa lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu inšpekcijski zavezanec novi lastnik objekta. Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo že v zadevah I Up 786/2001 in I Up 1132/2002. 11. Glede na navedeno in upoštevaje dejansko stanje, ugotovljeno v dosedanjem postopku, na katero je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS-1) in iz katerega izhaja, da je revident lastnik obravnavanega objekta, je pravilno uporabljeno materialno pravo s tem, da je z izpodbijano odločbo inšpekcijski ukrep iz 152. člena ZGO-1 naložen revidentu.

12. Navedeno pomeni, da se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati do tega, kdo je (bil) investitor obravnavanega objekta. Zato ni podana v zvezi s tem uveljavljana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 13. Neutemeljeni so tudi revizijski ugovori o neizvršljivosti in posledično ničnosti v tem upravnem sporu izpodbijane inšpekcijske odločbe zaradi zatrjevane nejasnosti izreka glede vzpostavitve v prejšnje stanje. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da v obravnavanem primeru vzpostavitev v prejšnje stanje pomeni vzpostavitev zakonitega stanja, to pa je odstranitev nelegalne gradnje in s tem dosego stanja, kot je bilo pred začetkom nelegalne gradnje. Kaj je v tem primeru nelegalna gradnja, je določeno v 1. točki izreka inšpekcijske odločbe. Zato za odločitev o stvari niso pomembni revizijski ugovori o tem, da revidentu stanje pred začetkom nelegalne gradnje ni znano.

14. Prav tako neutemeljene so revizijske navedbe o nejasnosti in posledično neizvršljivosti izreka izpodbijane inšpekcijske odločbe glede objekta, na katerega se nanaša inšpekcijski ukrep odstranitve in vzpostavitve v prejšnje stanje iz 2. točke izreka prvostopenjske upravne odločbe. Ta točka izreka navedene odločbe se izrecno sklicuje na objekt iz 1. točke izreka odločbe, ki je tam natančno opisan. Zato ni pomembno, da je 1. točka izreka razdeljena na dve podtočki (1. a in 1. b), od katerih se ena nanaša na stanovanjsko hišo, druga pa na stekleni vrt. Inšpekcijski ukrep iz 2. točke se naša na celotno 1. točko, torej tako na stanovanjsko hišo kot tudi stekleni vrt. 15. Ker je revizijsko sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (86. člen ZUS-1), je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

16. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).