Jedro

Namen 109. člena ZPP je zavarovati zaupanje v sodstvo in ugled ter avtoriteto sodstva, to je sodne veje oblasti v celoti. Citirana določba ZPP tako omogoča obrambo ugleda oziroma avtoritete sodišč tedaj, ko se s slabšalnimi vrednostnimi sodbami ter s posplošenimi, z vidika obrambe pravic v konkretni zadevi pa tudi nepotrebnimi, napadi na delo sodišča ali osebno na konkretnega sodnika vnaša vzdušje vzpostavljanja nezaupanja v delo sodišč.

V reviziji pooblaščenec - notar podaja negativne vrednostne ocene dela sodišča in sodnic. Z njimi izraža svoj nespoštljiv in prezirljiv odnos do sodstva in hkrati sodnicam na skrajno neprimeren in žaljiv način očita pristransko sojenje. Te žaljive in negativne vrednostne ocene pa nimajo nič skupnega s pravno argumentacijo revizije. Z njimi se poskuša le jemati ugled sodstvu, sodiščem in sodnikom. Tako ravnanje pa terja izrek denarne kazni po 109. členu ZPP.

Izrek

I. Pooblaščenec tožeče stranke notar A. A., se za žalitev sodišča v reviziji z dne 23. 3. 2015 v zadevi X Ips 137/2015 kaznuje z denarno kaznijo 750,00 EUR (z besedo sedemstopetdeset eurov).

II. Izrečeno denarno kazen mora plačati na račun Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. 01100-8450092565 sklic na 53-00017-17 namen plačila „denarna kazen po 109. členu ZPP“, v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa.

Obrazložitev

1. Zoper sodbo sodišča prve stopnje I U 948/2014 z dne 20. 2. 2015 sta tožnika po notarju A. A. vložila revizijo.

2. V reviziji, ki jo je kot pooblaščenec podpisal in vložil notar A. A., pooblaščenec upravnemu sodišču očita: „da se smeši“ in „v posmeh presodi“, „da si senat domišlja, da lahko sprevrača dejstva v tem primeru“, in da so sodnice senata „od lobija nepremičninarjev dobile po prstih, in na pritisk spremenile mnenje“. Prvostopenjsko sodbo označi kot: „strokovno nedodelana, pomanjkljiva, žaljiva, ignorantska“ in se v nadaljevanju sprašuje: „ali je to res naročeno od lobijev“. Odločbi X Ips 143/2013, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, očita „nizek strokovni nivo“ ter dodaja „pravi posmeh pravu je tč. 12 obrazložitve“.

3. Po prvem odstavku 109. člena v zvezi z 11. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče kaznuje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku z denarno kaznijo do 1.300,00 eurov.

4. Namen citirane določbe ZPP je zavarovati zaupanje v sodstvo in ugled ter avtoriteto sodstva, to je sodne veje oblasti v celoti. Citirana določba ZPP tako omogoča obrambo ugleda oziroma avtoritete sodišč tedaj, ko se s slabšalnimi vrednostnimi sodbami ter s posplošenimi, z vidika obrambe pravic v konkretni zadevi pa tudi nepotrebnimi, napadi na delo sodišča ali osebno na konkretnega sodnika vnaša vzdušje nezaupanja v delo sodišč. Treba je namreč upoštevati posebno vlogo sodstva v družbi. Kot garant pravice, temeljne vrednote v pravni državi, mora uživati zaupanje javnosti, če naj bo uspešno pri svoji nalogi.(1)

5. Po presoji Vrhovnega sodišča pooblaščenec z navedbami, ki so povzete v 2. točki te obrazložitve, podaja negativne vrednostne ocene dela sodišča in sodnic. Z njimi izraža svoj nespoštljiv in prezirljiv odnos do sodstva in hkrati sodnicam na skrajno neprimeren in žaljiv način očita pristransko sojenje. Te žaljive in negativne vrednostne ocene pa nimajo nič skupnega s pravno argumentacijo revizije. Z njimi se poskuša le jemati ugled sodstvu, sodiščem in sodnikom.

6. Opisano ravnanje terja ukrep v skladu s prvim odstavkom 109. člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče pooblaščencu izreklo denarno kazen na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZPP, po katerem se ob zlorabi pravic izreče denarno kazen do 1.300,00 evrov. Ob določitvi višine kazni je Vrhovno sodišče upoštevalo, da je pooblaščenec notar. Da je torej oseba javnega zaupanja (2. člen Zakona o notariatu) in pravni strokovnjak, ki se mora še toliko bolj zavedati pomena svojega ravnanja in posebne vloge sodstva v družbi, saj ima kot notar posebno vlogo in odgovornost pri vzpostavljanju zaupanja v sodstvo in spoštovanja sodstva, ki mu jo nalaga Kodeks notarske poklicne etike v 12. členu.(2) Vrhovno sodišče je upoštevalo tudi, da je pooblaščenec v reviziji svoje žaljive trditve večkrat ponovil in na ta način zavestno poskušal spodkopati ugled sodstva. Zato je Vrhovno sodišče odločilo, da je kazen v znesku 750,00 EUR primerna. Rok za plačilo kazni je določen v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZPP, ki določa, da ta ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 3 mesecev.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožba se vloži pisno pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije v 15 dneh po prejemu pisnega odpravka tega sklepa. Nepopolno ali nerazumljivo pritožbo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Pritožbo se lahko vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit (drugi dostavek 22. člena ZUS-1), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže. Če ob vložitvi pritožbe pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ne predloži pooblastila, mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja dejanja, ampak pritožbo zavrže (peti dostavek 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Glej odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-145/03 z dne 23. 6. 2005. (2) Ta med drugim določa: „Notar naj pri svojem delu varuje ugled sodišč in drugih oblastnih organov. Strankam ne sme dajati žaljivih izjav o teh organih in žaljivih mnenj o teh odločbah, temveč naj tudi stranke napotuje na spoštljive odnose“.