Jedro

Kadar je zapisano pogodbeno določilo sporno, ker naj bi bilo pomotoma zapisano tako kot je, naj pa ne bi izražalo prave volje pogodbenih strank, je potrebna razlaga zapisanega določila.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za plačilo zneska 65.238,66 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2009 dalje. Ugotovilo je, da je bila tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen sedem let in bi mu na podlagi 109. člena ZDR, ob upoštevanju povprečja zadnjih treh bruto plač, pripadala odpravnina v višini 6.342,64 EUR. S toženo stranko je sklenil dogovor o izplačilu višje odpravnine in na podlagi tega dogovora mu je tožena stranka izplačala odpravnino v višini treh bruto plač v znesku 10.873,10 EUR. Tožnik pa je zahteval izplačilo 21 bruto plač, ker naj bi to izhajalo iz zapisanega dogovora. Sodišče pa je na podlagi zaslišanja tožnika in direktorja, ki je dogovor podpisal, ter izpovedi zaslišanih prič ugotovilo, da je v dogovoru prišlo do pomote in da je bila dejanska volja in konsenz o višini odpravnine, kakršna je bila tožniku tudi izplačana.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da svojo terjatev vtožuje na podlagi sklenjenega in podpisanega dogovora o izplačilu odpravnine z dne 18. 3. 2009. Točka II tega dogovora je jasna in razumljiva, zato ni podlage o zaključku o nejasno izraženi volji strank in za razlago, kakršna je v izpodbijani sodbi. Temeljno pravilo 82. člena OZ je, da se določila pogodb uporabljajo tako, kot se glasijo, zato sodišče ne bi smelo uporabiti določbe drugega odstavka 82. člena OZ in ugotavljati volje strank. Na podlagi dogovorjene višine odpravnine se je tožnik odpovedal vsem svojim zahtevkom do tožene stranke. Kolikor je prišlo v pisnem dogovoru do pomote, bi to morala tožena stranka izpodbijati zaradi zmote.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija ima sicer prav, da se določila pogodbe (praviloma) uporabljajo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ). Če je pogodbeno določilo jasno in razumljivo, potem za njegovo uporabo ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda, uporabi se tako, kot je zapisano. Tak je bil tudi primer v zadevi, na katero se sklicuje tožeča stranka (VIII Ips 95/1997). Kadar pa je zapisano pogodbeno določilo sporno, ker naj bi bilo pomotoma zapisano tako kot je, naj pa ne bi izražalo prave volje pogodbenih strank, je potrebna razlaga zapisanega določila. Pri tem se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč sodišče ugotavlja vsebino spornega pogodbenega določila tako, da išče skupen namen pogodbenikov ter določilo razume tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava (drugi odstavek 82. člena OZ).

8. Uporaba spornega določila dogovora z dne 18. 3. 2009, če bi ga upoštevali dobesedno, ne bi bila vprašljiva. Ker pa je šlo po dejanskih ugotovitvah le za pomoten, napačen zapis, ob sicer jasno izraženi pogodbeni volji, koliko je tožena stranka tožniku dolžna plačati iz naslova odpravnine, je bilo treba uporabiti določbo drugega odstavka 82. člena OZ. Sodišče prve stopnje je v sodbi jasno in natančno obrazložilo, zakaj je bilo treba iskati skupen namen pogodbenikov, prav tako jasen in pravilen pa je zaključek o skupnem namenu ter pomenu pogodbenega določila o višini odpravnine. Sodišče druge stopnje je zato takšne zaključke sodišča prve stopnje lahko sprejelo in jih potrdilo. Pri tem je upoštevalo tudi dejstvo, da je dogovor dejansko spreminjal določbo o odpravnini v odpovedi pogodbe o zaposlitvi in je besedilo „za vsako leto dela pri delodajalcu“ v dogovoru ostalo pomotoma. Namen dogovora je bil, da tožnik dobi višjo odpravnino, kot pa bi mu šla po zakonu in to v višini treh povprečnih mesečnih bruto plač v zadnjih treh mesecih. Kar je skoraj 60% več, revizijsko sodišče pa se strinja s sodiščem druge stopnje, da bi bilo nelogično in tudi v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava, da bi bila tožena stranka dolžna plačati tožniku kar 12 kratnik odpravnine, ki bi mu šla po zakonu.

9. Ker je bilo zapisano določilo dogovora sporno, je sodišče pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 82. člena OZ. Na podlagi dejanskih ugotovitev o pravi volji pogodbenih strank, na katere je revizijsko sodišče vezano, je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z dokaznim postopkom tožeča stranka ne uveljavlja.

10. Ker revizijski razlog ni podan in je izpodbijana sodba ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilna, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

11. O stroških revizijskega odgovora je sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP, saj navedbe v odgovoru za odločitev niso prispevale ničesar bistvenega.