Jedro

Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga po osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR: ker v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika in ker je brez njegove odobritve odpotoval iz kraja svojega bivanja. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik imel jasna navodila zdravnice in da ni imel njenega dovoljenja za zapustitev kraja bivanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo sklepov tožene stranke o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek za obračun in plačilo plač od prenehanja delovnega razmerja (29. 11. 2011) do 31. 10. 2012 (ko se je tožnik upokojil). Reintegracijski zahtevek je tožnik umaknil, zato je v tem delu sodišče s sklepom postopek ustavilo. Ugotovilo je, da je tožnik pri osebni zdravnici dobil jasna navodila o ravnanju v času bolniškega staleža. Tožnik zdravnice ni zaprosil za odobritev za zapustitev kraja bivanja in tudi ne za odobritev udeležbe na atletskem tekmovanju. Zdravnica je izpovedala tudi, da tožnika takega dovoljenja nit ne bi dala. Tožena stranka je dokazala tudi, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka ni bilo mogoče. Tožnik je bil že opozarjan na kršitve delovnih obveznosti, zoper njega pa sta bili podani tudi dve kazenski ovadbi v zvezi z bolniško odsotnostjo po prvem odstavku 203. člena KZ-1 in zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, zaradi ravnaj, ki kažejo na odnos tožnika do tožene stranke in njenega predstojnika.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je ugotovljeno dejansko stanje v nasprotju z izvedenimi dokazi, posledično pa je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Protispisna je ugotovitev sodišča, da je tožnik s strani lečeče zdravnice prejel jasna navodila in da se je v nasprotju z njimi udeležil iger ter tudi odpotoval iz kraja bivanja. Izvedeni dokazi kažejo ravno nasprotno, lečeča zdravnica pa je v ponovnem sojenju izpovedal drugače kot v prvem. Tožnik spornega dne tudi ni nikamor odpotoval, pač pa se je zgolj in samo gibal po prejetih navodilih. Postopanja tožene stranke ni mogoče opravičevati z vloženo kazensko ovadbo, ki je niti ni v spisu, in z neutemeljenim pisnim opozorilom.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče zavrže kot nedovoljeno oziroma zavrne kot neutemeljeno.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožena stranka utemeljeno opozarja na to, da tožnik uveljavlja le nedovoljeni revizijski razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. S tem pa ne more utemeljevati bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa za presojo odločilna dejstva, razlogi za odločitev so jasni in jih je sprejelo tudi sodišče druge stopnje. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Materialno pravna presoja sodišča temelji na ugotovljenem dejanskem stanju, čemur tožnik v reviziji ne oporeka. Njegove trditve o zmotni uporabi materialnega prava temeljijo na njegovi lastni drugačni dejanski podlagi in dokazni oceni, s čimer pa v reviziji ne more uspeti.

8. Prav tako neutemeljena pa je revizija tudi glede zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V izpodbijani sodbi ni nasprotij med tem, kar se navaja v njenih razlogih o vsebini listin in zapisnikov o izvedbi dokazov in med samimi temi listinami in zapisniki. Deloma tožnik tudi netočno oziroma napačno povzema listine in izpovedbe. Tako iz zapisnika o prvem zaslišanju zdravnice ne izhaja, da bi navedla, da se je tožnik držal njenih navodil, izpovedala je le, kakšna navodila je dobil. Prav tako ni izrecno navedla, da tožnikovo udejstvovanje na igrah ni moglo negativno vplivati na potek zdravljenja. Izpovedala je le, da očitno ni, v izpovedbi v ponovljenem postopku pa je izrecno navedla, da lahko bi. Netočne so tudi tožnikove trditve glede vloženih kazenskih ovadb. Sodišče se sklicuje na dve ovadbi in obe se nahajata v spisu.

9. Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga po osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR: ker v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika in ker je brez njegove odobritve odpotoval iz kraja svojega bivanja. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik imel jasna navodila zdravnice in da ni imel njenega dovoljenja za zapustitev kraja bivanja. Tožnik si je očitno napačno predstavljal, da spada udeležba na atletskem tekmovanju med dovoljene aktivnosti v času bolniškega staleža, tega pri zdravnici predhodno ni preveril in zaprosil za dodatna navodila oziroma dovoljenje in ta je bila v svoji izpovedi povsem jasna: takega dovoljena ne bi dobil. 10. Tožena stranka je dokazala ne samo obstoj utemeljenega odpovednega razloga, temveč tudi, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka ni bilo mogoče. V tem delu revizija, razen deloma tudi zmotnega nasprotovanja ugotovljenemu dejanskemu stanju, vsebinske utemeljitve nima.

11. Glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.