Jedro

Končni vrstni red, določen s prvo uradno razglasitvijo, je podlaga za izplačilo stave.

Izpeljava ogrevalnega kroga pomeni že sodelovanje na dirki.

Izrek

Revizija se zavrne.

Toženka mora tožniku plačati stroške revizijskega postopka v znesku 840 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožniku 54.271,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 6. 2006 do plačila in odločilo, da mora tožnik povrniti toženki odmerjene pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevku tožnika v celoti ugodilo in odločilo, da mora toženka povrniti tožniku odmerjene pravdne stroške.

3. Toženka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Po mnenju revizije so Pravila igre na srečo "Prve stave" (v nadaljevanju Pravila) toženke zmotno in pomanjkljivo uporabljena. Ne gre le za uporabo 15. člena Pravil, temveč tudi 1., 4., prvega odstavka 6. člena in predvsem 5. člena. Vsem stavam je skupno, da se nanašajo na dogodek, ki je športno tekmovanje, torej na izid v športnem tekmovanju in na udeležence dogodka. Poudarja, da se 14 voznikov dirkalnih avtomobilov, za katere je bilo v prvi razglasitvi rezultatov označeno, da niso bili uvrščeni, sploh ni pojavilo na startu. Športnega tekmovanja, za katerega je toženka sprejemala stave, se torej niso udeležili. Odstopili so že pred začetkom tekmovanja. Tožnik zato ne more zahtevati izplačila stav. Ne glede na prvo uradno razglasitev rezultatov se razumevanje tveganosti konkretne igre na srečo ne more razširiti preko izidov športnega tekmovanja. Zmotno so bila uporablja tudi Športna pravila za tekmovanje v Formuli 1. Po določbi šestega odstavka 137. točke teh pravil, veljavnih v času stave, vozila sicer začnejo s krogom za ogrevanje, vendar se po prevoženju tega kroga ustavijo na startnih mestih s prižganimi motorji (prvi odstavek 139. točke). Dirka se nato začne z ugasnitvijo vseh rdečih luči. Šele krogu za ogrevanje sledi start dirke. Dirka Formule 1 je hitrostna dirka, v kateri prireditelj meri čas tekmovalcev. Vendar pa se hitrost začne meriti šele ob startu, ne pa že v ogrevalnem krogu. 14 voznikov, ki so bili prijavljeni za dirko, je po zaključku ogrevalnega kroga odpeljalo dirkalnike v bokse in se dirke sploh niso udeležili. Za stavne namene je odločilno sodelovanje pri dogodku, torej v dirki. Na stavo ne more vplivati objava rezultatov, v katerih so bili upoštevani navedeni vozniki kot neuvrščeni. To je le stvar prireditelja dirke. Odločilno dejstvo je torej sodelovanje na dirki. Toženka predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jim je pritrdilo pritožbeno sodišče in na katere je revizijsko sodišče pri odločanju vezano, so, da je tožnik vplačal 42 stavnih listkov in stavil določeno vsoto na neuvrščenost šestih določenih voznikov Formule 1 za Veliko nagrado ZDA 2005 ter s tem pridobil stavno kvoto, ki konstituira denarni znesek (predmet tožnikovega zahtevka), in da je 14 voznikov, med drugim tudi teh šest, na katere je stavil tožnik, po t. i. formacijskem krogu zapeljalo v bokse in ni izpeljalo dirke.

7. Za odločitev v obravnavani zadevi je zato ključen odgovor na vprašanje, ali nesodelovanje 14 dirkalnikov na nadaljnji dirki, kljub prevoženemu ogrevalnemu krogu ter v nasprotju z uradnim izidom tekmovanja in prirediteljevo uradno razglasitvijo rezultatov, daje toženki upravičenje, da tožniku odkloni izplačilo stave. Gre torej za problem uporabe materialnega prava glede na ugotovljene okoliščine.

8. V konkretnem primeru je v skladu s 6. členom Pravil toženka kot prireditelj sprejela stavo na dogodek, opisan v rubriki 15. člena Pravil z oznako "tekmovanje s konji, psi, avtomobili, motorji, čolni in kolesi". Revizija ima prav, da je dogodek, ki je predmet stave, izid v športnem tekmovanju (5. člen Pravil). Vendar pa se kot izid (rezultat dogodka - 15. člen) upošteva končni vrstni red, določen s prvo uradno razglasitvijo. Ta uradna razglasitev je v obravnavanem primeru pravno pravilno presojena. Tekmovalci, ki so po ogrevalnem krogu odstopili, so v dogodku vendarle sodelovali, zaradi svojega ravnanja pa so bili v uradnem izidu objave rezultatov omenjeni, da se niso uvrstili. Uradni rezultati prireditelja dirke FIA so jasni: ob koncu dirke je bilo 6 tekmovalcev uvrščenih, ostalih 14 pa neuvrščenih. To pa pomeni, da so vsi tekmovalci na dirki sodelovali, le da je večina ni zaključila. Če bi bilo drugače, bi pri neuvrščenih tekmovalcih v uradnem izidu ne bila zabeležena označba DNF ("did not finish" - ni zaključil, ni končal).

9. Revizija vsebinsko prikazuje, da naj bi prva uradna razglasitev veljala le za 6 uvrščenih tekmovalcev, ki so dirko končali. Taka razlaga pa je v nasprotju s Pravili, ki jo v 15. členu jasno zavezujejo. Končni vrstni red, določen s prvo uradno razglasitvijo, je podlaga za izplačilo stave. V drugem odstavku citiranega razdelka 15. člena Pravil je opisana natančnejša razlaga: tekmovalec je sodeloval v dogodku celo, če je odstopil v času dogodka. V tem okviru ne more biti dvoma, da izpeljava ogrevalnega kroga pomeni že sodelovanje v dogodku. Revizija se pri tem, da bi utemeljila nesodelovanje 14 tekmovalcev na dirki, sklicuje na Športna pravila za tekmovanje v Formuli 1 za leto 2005 in pri tem citira njihova posamezna določila. Vendar pa se določili s točko 137. in 139. nahajata v sklopu poglavja "startni postopek", ki vključuje tudi ogledni in ogrevalni krog (točke 134., 135. in 136). Prevoženje ogrevalnega kroga torej pomeni že sodelovanje na dirki in s tem izpolnitev pogoja iz 15. člena Pravil toženke. Zato je sodišče druge stopnje materialno pravo pravilno uporabilo.

10. Toženka ni konkretizirala trditev o relevantnih procesnih kršitvah. Zato revizijsko sodišče glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka izpodbijane odločbe ne sme preizkusiti (primerjaj 371. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

11. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 165. in 154. člena ZPP. Toženka nosi stroške revizijskega postopka sama, ker z revizijo ni uspela, tožniku pa mora povrniti njegove stroške, ki jih je imel zaradi vložitve odgovora na revizijo. Višina teh stroškov je odmerjena v skladu z odvetniško tarifo.