Jedro

Sodna praksa je zavzela stališče, da mora tožeča stranka izkazati, da bi ji uspeh v pravdi, v kateri zahteva ugotovitev ničnost pogodbe, ki sta jo sklenili toženki, odprl možnost, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo daje zakon (sodba VS RS II Ips 355/96 z dne 4. 12. 1996). Če od prodajalca lahko zahteva, da z njim sklene pogodbo, kakršno sta sklenili toženki, je njegov pravni interes izkazan, ne pa tudi tedaj, ko lahko samo upa, da bo lahko sklenil tako pogodbo (sodba in sklep VS RS II Ips 116/98 z dne 6. 1. 1999). Temu pritrjuje tudi uveljavljena pravna teorija(A. Galič v Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 150).

Izrek

Revizija se zavrne.

Revident sam trpi svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožeča stranka zahtevala, da sodišče izreče za nično pogodbo, s katero je prva toženka odstopila drugi toženki poslovni delež v družbi S. d.o.o. ter odločilo o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožeča stranka z revizijo napada sklep pritožbenega sodišča in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev obeh sklepov sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve (sodišču prve stopnje) v novo sojenje. Vrhovnemu sodišču je poslala tudi vlogo z dne 3. 6. 2011, ki pa ni upoštevna, ker je tedaj rok za vložitev revizije že potekel (izpodbijani sklep je tožeča stranka prejela 11. 2. 2011).

Razlogi za zavrnitev revizije

4. Revident uveljavlja, da sodišče druge stopnje „pritožbenih navedb in novo ponujenega dokaza tudi ne le ni upoštevalo, temveč se do slednjih v velikem delu niti ni opredelilo, zaradi česar je obrazložitev sklepa nepopolna, sklep se ne more preizkusiti, podane pa so tudi nejasnosti obrazložitve sklepa, ki si nasprotujejo v odločilnih dejstvih, pri čemer so opisane nepravilnosti, ki predstavljajo kršitev pravil postopka vsekakor tudi vplivale na zakonitost in pravilnost odločitve.“

5. Po določbi prvega odstavka 360. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi (sodbe oziroma) sklepa presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. To pomeni, da se mu ni treba opredeliti do pritožbenih navedb, ki niso odločilnega pomena za odločitev o pritožbi.

6. V tej zadevi je odločilno vprašanje, ali ima tožeča stranka pravno korist za vložitev ugotovitvene tožbe. Po določbi drugega odstavka 181. člena ZPP se takšna tožba namreč lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. V bistvenem enako izhaja iz določbe 92. člena OZ. Pritožbeno sodišče se je ukvarjalo prav s tem vprašanjem in je v tem okviru zavrnitev revidentove pritožbe zadostno obrazložilo. Ni pa se bilo dolžno ukvarjati s pritožbenimi trditvami, ki niso odločilne za samo odločitev o pritožbi.

7. Sodna praksa je zavzela stališče, da mora tožeča stranka izkazati, da bi ji uspeh v pravdi, v kateri zahteva ugotovitev ničnost pogodbe, ki sta jo sklenili toženki, odprl možnost, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo daje zakon (sodba VS RS II Ips 355/96 z dne 4. 12. 1996). Če od prodajalca lahko zahteva, da z njim sklene pogodbo, kakršno sta sklenili toženki, je njegov pravni interes izkazan, ne pa tudi tedaj, ko lahko samo upa, da bo lahko sklenil tako pogodbo (sodba in sklep VS RS II Ips 116/98 z dne 6. 1. 1999). Temu pritrjuje tudi uveljavljena pravna teorija (A. Galič v Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 150).

8. Revident je kot pritožnik navajal nova dejstva in dokaze, ki so zadevali ničnost sporne pogodbe (predložil je stenogram Vlade RS z dne 8. 6. 2006 in dopis J. D. ministru Andreju Bajuku), ne pa morebiti zaveze (zakonske ali pogodbene) prve toženke, da po morebitni ugotovitvi ničnosti sporne pogodbe odsvojeni poslovni delež proda prav njemu. Zgolj možnost (enakopravnega konkuriranja, kot navaja revident) pa po zgoraj povedanem ne zadostuje. Zato se pritožbenemu sodišču tudi ni bilo treba ukvarjati s pritožnikovimi navedbami glede ničnosti pogodbe in tudi ne s trditvami, da bi morala prva toženka poslovni delež v vsakem primeru prodati (zaradi Odloka državnega zbora o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2006 in 2007 - Ur. list RS, št. 116/2005).

9. Po povedanem se je izkazalo, da uveljavljani revizijski razlogi niso utemeljeni. Zato je bilo treba revizijo zavrniti (prvi odstavek 371. člena in 378. člen ZPP).

O stroških postopka

10. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP.