Jedro

Pri ugotavljanju pravice do revizije se upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, obresti pa se upoštevajo le, če se uveljavljajo kot glavni zahtevek. Pri tem ni pomembno, v kakšni tehnični obliki tožnik uveljavlja obresti. Tudi če jih kapitalizira, ostajajo postranska terjatev.

Obrazložitev

Revizija se zavrže. OBRAZLOŽITEV:

1. Tožnik je s tožbo uveljavljal povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe njegovega očeta leta 1949. Tožnikov oče je bil s sodbo Okrajnega sodišča v Črnomlju K 88/49 neupravičeno obsojen na plačilo denarne kazni 40.000,00 dinarjev in stroškov sodnega postopka v znesku 1.500,00 dinarjev. S tem v zvezi je tožnik zahteval, da mu toženka plača devizni ekvivalent plačane kazni in stroškov v času plačila in obresti, kar naj bi ob vložitvi tožbe skupaj znašalo 105.136,41 EUR. Poleg tega je zahteval še plačilo odškodnine iz naslova „udeležbe na dobičku“ v znesku 22.026,24 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo odškodnino glede plačane denarne kazni in stroškov v skupnem znesku 51.893,41 EUR, od česar 47.401,94 EUR odpade na obresti. V preostalem delu je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek.

3. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo tožnikovo pritožbo proti prvostopenjski sodbi.

4. Tožnik je sam vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava in „posledično oškodovanja pri vračilu krivično plačane denarne kazni in stroškov za odškodnino, zamudnih obresti, udeležbe pri dobičku in povračilu stroškov postopka“.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, je bila izdana 27. 10. 2008 in je zato glede dovoljenosti revizije treba uporabiti Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008)(1). V skladu z navedeno novelo zakona je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR ali pa, če jo Vrhovno sodišče dopusti v skladu s 367.a členom ZPP.(2)

7. Pri ugotavljanju pravice do revizije se upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, obresti pa se upoštevajo le, če se uveljavljajo kot glavni zahtevek.(3). Pri tem ni pomembno, v kakšni tehnični obliki tožnik uveljavlja obresti. Tudi če jih kapitalizira, ostajajo postranska terjatev.(4) Tožnik je vtoževani znesek zastavil tako, da je znesek 41.500 DIN (kazen in stroški) preračunal v DEM, temu znesku (3.486 DEM) je do 30. 9. 1991 (ko je bila uvedena denarna valuta SIT) prištel še 12% obresti in dobil znesek, ki ga je nato na dan 30. 9. 1991 (po tečaju 32 SIT za 1 DEM) preračunal v tolarje in dobil znesek 14.272,224 SIT. Temu znesku je nato prištel še obresti do 31. 1. 1993, ko je bila razveljavljena kazenska sodba, kar je njegovo terjatev povečalo na znesek 16.624.285 SIT oziroma 69.371,91 EUR. Temu znesku je prištel obresti do vložitve tožbe, kar znese skupaj 105.136,41 EUR. Poleg tega je zahteval še plačilo odškodnine iz naslova udeležbe na dobičku za čas od 1. 3. 1991 do 31. 10. 1996 v znesku 22.026,24 EUR.

8. Ob upoštevanju 39. člena ZPP tako znaša vrednost spornega predmeta (upoštevaje vrednost glavnega zahtevka) seštevek protivrednosti 3.486 DEM in zneska 22.026,24 EUR (udeležba na dobičku), kar skupaj ne presega revizijskega praga 40.000 EUR. Revizija tudi ni bila dopuščena (tožnik ni predlagal dopustitve revizije). Zato revizija ni dovoljena(5) in jo je Vrhovno sodišče zavrglo.(6) .

Op. št. (1): Primerjaj določbe drugega odstavka 130. člena in 133. člena ZPP-D. Op. št. (2): Primerjaj drugi in tretji odstavek 367. člena ZPP.

Op. št. (3): Primerjaj 39. člen ZPP.

Op. št. (4): Primerjaj sodbo in sklep VS RS III Ips 47/2002 z dne 16. 9. 2002, sklep VS RS II Ips 403/2003 z dne 3. 6. 2004 in II Ips 576/2003 z dne 11. 2. 2005. Op. št. (5): Primerjaj drugi odstavek 374. člena ZPP.

Op. št. (6): Primerjaj 377. člen ZPP.