Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je drugostopenjsko sodišče kršilo načelo kontradiktornosti in zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, s tem ko je širilo in dopolnjevalo dejansko stanje, ugotovljeno s strani prvostopenjskega sodišča; - ali lahko solastnik priposestvuje stvarno služnost na delu nepremičnine, ki je v solastnini; - ali se sporazum, sklenjen v obliki naznanilnega lista, v katerem sta se pravna prednika strank dogovorila, da bosta drug drugemu puščala prehod preko svojih parcel, tako da bosta okoli hiše in hleva označila poseben del zemljišča, ki se bo skupno koristil, lahko šteje kot dogovor o ustanovitvi stvarne služnosti po vsebini in obsegu, kot jo vtožuje tožnica.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

(1) ali je drugostopenjsko sodišče kršilo načelo kontradiktornosti in zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, s tem ko je širilo in dopolnjevalo dejansko stanje, ugotovljeno s strani prvostopenjskega sodišča;

(2) ali lahko solastnik priposestvuje stvarno služnost na delu nepremičnine, ki je v solastnini;

(3) ali se sporazum, sklenjen v obliki naznanilnega lista, v katerem sta se pravna prednika strank dogovorila, da bosta drug drugemu puščala prehod preko svojih parcel, tako da bosta okoli hiše in hleva označila poseben del zemljišča, ki se bo skupno koristil, lahko šteje kot dogovor o ustanovitvi stvarne služnosti po vsebini in obsegu, kot jo vtožuje tožnica.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala ugotovitev obstoja služnostne pravice v korist lastnikov parc. št. 206/1 k. o. ... in breme vsakokratnega lastnika nepremičnine prac. št. 260/4 iste k. o. v obliki hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili in stroji po obstoječi dovozni poti, ki poteka po gospodujoči nepremičnini po njeni vzhodni meji v smeri sever - jug, deloma pa tudi preko asfaltiranega dvorišča po zahodni strani nepremičnine parc. št. 260/4 tik ob meji s parc. št. 260/1, kot je to razvidno iz skice izvedenca M. K. z dne 11. 6. 2010, izdelane v nepravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru v zadevi N 373/2009. 2. Sodišče druge stopnje je ugodilo tožničini pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženca vlagata predlog za dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: (1) ali je drugostopenjsko sodišče kršilo načelo kontradiktornosti in zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s tem ko je širilo in dopolnjevalo dejansko stanje, ugotovljeno s strani prvostopenjskega sodišča; (2) ali lahko solastnik priposestvuje stvarno služnost na delu nepremičnine, ki je v solastnini; (3) ali se sporazum, sklenjen v obliki naznanilnega lista, v katerem sta se pravna prednika strank, ki še v času sklenitve sporazuma nista bila niti solastnika nepremičnine, dogovorila, da bosta drug drugemu puščala prehod preko svojih parcel, tako da bosta okoli hiše in hleva označila poseben del zemljišča, ki se bo skupno koristil, lahko šteje kot dogovor o ustanovitvi stvarne služnosti po vsebini in obsegu, kot jo vtožuje tožnica. Navajata, da je sodišče druge stopnje dejansko stanje dopolnilo z ugotovitvami o uporabi spornih zemljišč pred letom 1994, ko je prišlo do razdružitve solastnine in ki ga je kot relevantnega za začetek priposestvovanja upoštevalo prvostopenjsko sodišče. Obdobja pred letom 1994 sodišče prve stopnje ni raziskovalo. Ravno v tem pa naj bi bilo bistvo spora, saj ima tožnica urejen dostop do garaže po svoji nepremičnini, v zvezi s čemer sta v postopku navajala trditve in predlagala dokaze. Enako kršitev v nadaljevanju predloga očitata tudi glede ugotovitev, da sporazum iz leta 1957 pomeni dejansko razdelitev solastnine. Trdita, da na stvari, ki je bila v solastnini prednikov pravdnih strank, ni moglo priti do priposestvovanja. Trdita tudi, da pravna prednika strank v času sklenitve sporazuma v letu 1957, ki je bil sestavljen v geodetskem postopku, (še) nista bila solastnika nepremičnine, in da iz spornega sporazuma ne izhaja dogovor o služnosti, niti njena vsebina in obseg v vtoževanem obsegu.

4. Predlog je utemeljen.

5. Predpostavke za dopustitev revizije, določene v prvem odstavku 367.a člena ZPP, so izpolnjene glede pravnih vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Zato je Vrhovno sodišče v tem obsegu predlogu ugodilo in revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena istega zakona).