Jedro

Tudi v kolikor je prvostopenjsko sodišče menilo, da je njegova odločitev o utemeljenosti zahtevka po računih št. 7A 01399 in E 05041 že vsebovana v odločitvi iz 3. točke izreka sodbe z dne 15. 02. 2010, česar naj pritožbeno sodišče ob izdaji sodbe in sklepa I Cpg 764/2010 ne bi zaznalo, ne more pripeljati do zavrženja tožbe v tistem obsegu tožbenega zahtevka, o katerem še ni pravnomočno razsojeno. Ker tožeča stranka ni dvakrat uveljavljala tega dela tožbenega zahtevka na isti podlagi, bi prvostopenjsko sodišče moralo glede na razveljavitveni sklep z dne 17. 06. 2010 tudi o tem delu tožbenega zahtevka meritorno presoditi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v 1. in 3. točki izreka razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ponovno odločalo še glede tožbenega zahtevka tožeče stranke v višini 485,56 EUR s pripadki. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjsko sodišče tožbo v delu, ki se nanaša na plačilo 146,30 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrglo (1. točka izreka). Toženi stranki stranki je naložilo plačilo zneska 339,26 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 10. 2007 dalje (2. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 628,26 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka).

2. V pritožbenem roku je pritožbo vložila tožeča stranka in izpodbijala odločitev prvostopenjskega sodišča v 1. in 3. točki izreka, ki po naravi odločitve predstavlja sklep in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani del odločitve prvostopenjskega sodišča spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi ter toženi stranki naloži v plačilo stroške postopka, podrejeno temu pa, da izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe o delnem zavrženju tožbe utemeljilo na ugotovitvi, da je o tem zahtevku že pravnomočna odločitev v okviru sodbe opr. št. IX Pg 1340/2008 z dne 15. 02. 2010, s katero je bilo naloženo plačilo računov št. 7A 01399 in E 05041 toženi stranki. Pri tem se sklicuje na podano obrazložitev citirane sodbe z dne 15. 02. 2010. 5. Pritožbeno sodišče je na pritožbo tožeče stranke zoper sodbo IX Pg 1340/2008 dne 15. 02. 2010 odločalo zgolj o izpodbijanem delu odločitve prvostopenjskega sodišča v 1., 2., 4. in 5. točki sklepa in sodbe z dne 15. 02. 2010. Ker zoper odločitev o delni ugoditvi tožbenemu zahtevku iz 3. točke izreka citirane sodbe ni bila vložena pritožba, je s tem postala pravnomočna odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je bilo toženi stranki naloženo plačilo 322,91 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V okviru pritožbenega preizkusa odločitve o zavrnitvi dela tožbenega zahtevka iz 4. točke izreka sodbe z dne 15. 02. 2010 pa je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo razveljavilo glede zahtevka na plačilo 485,56 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in v tem delu zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (1. točka izreka sklepa I Cpg 764/2010), v preostalem delu pa je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in nerazveljavljeni del 4. točke izreka prvostopenjske sodbe z dne 15. 02. 2010 potrdilo (2. točka sklepa I Cpg 764/2010).

6. Delna razveljavitev prvostopenjske sodbe je od prvostopenjskega sodišča terjala, da o utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka ponovno odloči. Pritožbeno sodišče pritrjujejo pritožbenim očitkom, da prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za delno zavrženje tožbe. Tožeča stranka je namreč s tožbenim zahtevkom v združenem postopku v okviru prvega sojenja uveljavljala plačilo denarnih terjatev, ki so temeljile na več izstavljenih računih toženi stranki. Tudi v kolikor je prvostopenjsko sodišče menilo, da je njegova odločitev o utemeljenosti zahtevka po računih št. 7A 01399 in E 05041 že vsebovana v odločitvi iz 3. točke izreka sodbe z dne 15. 02. 2010, česar naj pritožbeno sodišče ob izdaji sodbe in sklepa I Cpg 764/2010 ne bi zaznalo, ne more pripeljati do zavrženja tožbe v tistem obsegu tožbenega zahtevka, o katerem še ni pravnomočno razsojeno. Ker tožeča stranka ni dvakrat uveljavljala tega dela tožbenega zahtevka na isti podlagi, bi prvostopenjsko sodišče moralo glede na razveljavitveni sklep z dne 17. 06. 2010 tudi o tem delu tožbenega zahtevka meritorno presoditi.

7. Ker prvostopenjsko sodišče ni imelo podlago za delno zavrženje tožbe, je bilo s tem tožeči stranki v tem delu onemogočeno obravnavanje njenega tožbenega zahtevka pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo smiselno uveljavlja tožeča stranka v pritožbi. S tem je podan razveljavitveni razlog iz 1. odstavka 354. člena ZPP. Ker prvostopenjsko sodišče tega dela tožbenega zahtevka meritorno še ni presojalo, takšne kršitve ne more odpraviti samo pritožbeno sodišče. 8. V ponovljenem postopku bo prvostopenjsko sodišče moralo meritorno presoditi utemeljenost tudi tega dela tožbenega zahtevka (146,30 EUR) s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Svojo presojo pa bo moralo utemeljiti na izvedenih dokazih tako, da bo ob upoštevanju že pravnomočnih odločitev na podlagi sodbe z dne 15. 02. 2010 in neizpodbijanega dela sodbe z dne 24. 01. 2011 odločeno o celotnem tožbenem zahtevku tožeče stranke. Pritožbeno sodišče pri tem pojasnjuje, da za odpravo ugotovljene kršitve ni videti razlogov, da bi prvostopenjsko sodišče moralo ponovno odpirati glavno obravnavo, saj ugotovljeno pomanjkljivost lahko odpravi že z izdajo ustrezne sodbe.

9. Razveljavitev izpodbijanega dela odločitve prvostopenjskega sodišča o zavrženju tožbe je narekovala tudi razveljavitev odločitve o stroških postopka, o katerih bo moralo prvostopenjsko sodišče ponovno odločiti s končno odločbo, s katero bo odločeno tudi o stroških pritožbenega postopka (4. odstavek 165. člena ZPP).