Jedro

Če razvezani zakonec sklene novo zakonsko zvezo, pravica preživnine preneha z dnem sklenitve zakonske zveze, to pa velja tudi za izvenzakonsko skupnost, ki je glede pravnih posledic izenačena z zakonsko zvezo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, da se ukine preživnina za toženi stranki, določena s sodbo pod opr. št. P z dne 14.10.1985, ki je bila nazadnje valorizirana za čas od 1.1.1994 dalje za prvega toženca na 9.795,10 SIT in za drugo toženko na 6.837,50 SIT.

Zoper to sodbo se je pritožila samo druga toženka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih jo ni mogoče preizkusiti v delu, kjer ugotavlja obstoj izvenzakonske skupnosti med njo in njenim pooblaščencem. Meni, da sodišče ni pravilno ocenilo dokazov, ki so bili izvedeni. Svojo odločitev o ukinitvi preživnine je oprlo na napačno ugotovitev, da je pridobila lastne dohodke in da živi v izvenzakonski skupnosti. Socialna pomoč, ki jo prejema v znesku 17.000,00 SIT je le delno namenjena za kritje stroškov preživljanja, saj je od tega je zneska 6.200,00 SIT namenjeno za tujo pomoč. Tudi zaključek sodišča, da deli vse stroške v zvezi z uporabo stanovanja z materjo, je nepravilen, saj vsaka poravnava svoje obveznosti. Glede obstoja njene domnevne izvenzakonske skupnosti z M.M. pa sodišče ni izvajalo nobenih dokazov v tej smeri in tudi v obrazložitvi ni navedlo na osnovi česa zaključuje, da gre za izvenzakonsko skupnost. Trdi, da zakonske zveze z M.M. ne bi mogla skleniti, zaradi svojega težkega zdravstvenega stanja, zato ni pogojev za sklenitev zakonske zveze in tudi ni pogojev za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti. Toženka v pritožbi tudi predlaga, da jo sodišče oprosti sodnih taks zaradi njenega slabega premoženjskega stanja, o čemer pa je sodišče prve stopnje že odločilo s sklepom z dne 19.4.1994. Na pritožbo toženke je tožnik odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe. Po njegovem mnenju je bilo dokazano, da toženka živi v zakonu podobni skupnosti z M.M. Njuna izvenzakonska skupnost je izenačena z zakonsko zvezo, ker gre za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost, ki traja že 10 let. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o zahtevku tožnika. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR (Uradni list SRS št. 15/76-14/89) določa v 83. členu, da pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec, ki jo je prejemal, pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja ali če sklene novo zakonsko zvezo. Z zakonsko zvezo je izenačena dalj časa trajajoča življenjska skupnost, ki ima ob pogojih iz 12. člena ZZZDR enake pravne posledice, kot če bi moški in ženska sklenila zakonsko zvezo. V konkretnem primeru je izpolnjen eden izmed pogojev za ukinitev preživnine, to je obstoj izvenzakonske skupnosti, kar je sodišče prve stopnje lahko zaključilo na podlagi izpovedi priče A.M. in izpovedi prvega toženca, to je matere in sina druge toženke.

Izpovedbi matere in sina toženke je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo in na podlagi njune izpovedi, da toženka živi v stanovanju skupaj s svojim partnerjem, kjer vodita skupno gospodinjstvo in si medsebojno pomagata ter živita kot mož in žena že več kot 10 let, pravilno zaključilo, da živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti. Neutemeljena je trditev druge toženke v pritožbi, da zaradi njenega slabega zdravstvenega stanja, ni pogojev za sklenitev zakonske zveze in s tem tudi ne za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti. Po določilu 19. člena Zakona o zakonski zvezi zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki je težje duševno prizadeta ali nerazsodna. Dosedaj izvedeni dokazi ne dajejo nobene podlage za sum, da bi bila toženka v takem stanju, kot ga opisuje navedeni člen.

Po mnenju pritožbenega sodišča ima vstop razvezanega zakonca v izvenzakonsko skupnost enak učinek glede obveznosti oziroma pravice do preživnine, kot sklenitev zakonske zveze. Če namreč razvezani zakonec sklene novo zakonsko zvezo, pravica preživnine preneha z dnem sklenitve zakonske zveze (83. člen ZZZDR), to pa velja tudi za izvenzakonsko skupnost, ki je po 12. členu ZZZDR glede pravnih posledic izenačena z zakonsko zvezo.

Ob obravnavanju pritožbe je sodišče druge stopnje prišlo do zaključka, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje tudi ni bistveno kršilo določil postopka iz člena 354/2 Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, na kar sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (člen 368 ZPP).