Jedro

Splošno znano je, da ni vsaka tehnična nepravilnost/hibnost vozila (kar je tudi neposedovanje prve pomoči in /ali varnostnega trikotnika) taka, da vožnja z njim neizogibno privede do prometne nezgode. Zavarovancu zato ni mogoče odvzeti pravice, da v sporu z zavarovalnico izpodbija domnevo, da je nastala škoda posledica vožnje z zavarovanim vozilom, ki (ker) ni bilo tehnično bezhibno, tudi ko gre za prostovoljno zavarovanje, ne glede na določila splošnih pogojev zavarovanja.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita, in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se prizdrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožniku 8.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 1. 2013 dalje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo in revizijo s sklepom II DoR 287/2015 dopustilo glede vprašanja, ali je dovoljeno izpodbijati vzročno zvezo med dejstvom, katerega posledica je izguba zavarovalnih pravic (npr. da vozilo ni tehnično brezhibno) in nastankom škode v primerih, ko gre za prostovoljno zavarovanje, ne glede na določila splošnih pogojev zavarovanja. Na podlagi omenjenega sklepa (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) je tožnik zoper drugostopenjsko sodbo vložil pravočasno revizijo zaradi revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta vožnja pod vplivom alkohola in vožnja s tehnično neizpravnim (hibnim) vozilom zaradi svoje nevarnosti praviloma sankcionirani z izgubo zavarovalnih pravic, vendar pa ta sankcija ne bi smela biti upravičena, če kršitev ni vplivala na nastanek škodnega dogodka. Zato zavarovalnica plačila zavarovalnine, če je škoda nastala z uporabo tehnično neizpravnega (hibnega) vozila, vendar ta okoliščina na nastanek škode ni vplivala, ne bi smela odkloniti. Poudarja, da sodna praksa1 dopušča izpodbijanje vzročne zveze med kršitvijo zavarovalne pogodbe in nastalo škodo tudi v primerih, ko splošni pogoji zavarovanja tega izrecno ne dopuščajo, in da bi bilo nasprotno stališče v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi in moralo. Meni tudi, da ni razloga za razlikovanje med obveznim in prostovoljnim zavarovanjem pri odločitvi, ali je dovoljeno izpodbijati vzročno zvezo (ob tem se sklicuje na zadevo VS RS II Ips 328/2000). Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da se je tožnik 5. 8. 2012 kot voznik motornega kolesa telesno poškodoval v prometni nesreči, za katero je bil sam odgovoren. Tožnik hitrosti svoje vožnje kritičnega dne ni prilagodil razmeram na cesti, na svojem motornem kolesu pa je imel nameščene obrabljene pnevmatike, katerih profil je bil spredaj in zadaj 0 mm. Tožnik je imel poleg obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti kot zavarovanec sklenjeno tudi zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, torej zavarovanje, ki temelji na zavarovalni pogodbi. Del te zavarovalne pogodbe pa so tudi Splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-plus-10-2 in tudi Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-10-2, ki v 6. točki prvega odstavka 7. člena določajo, da zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja, če vozilo, ki ga je vozil, ni tehnično brezhibno.

7. V obravnavani zadevi gre torej za prostovoljno zavarovanje, ko v določilih splošnih pogojev ni izrecno navedeno, da ima zavarovanec možnost (ko mu grozi izguba pravic iz zavarovanja) dokazati, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z dejstvom, da je (zavarovanec) vozil vozilo, ki ni bilo tehnično brezhibno. Vendar revizijsko sodišče ocenjuje, da je določilo splošnih pogojev prostovoljnega zavarovanja v primeru, da ne dopušča izpodbijanja vzročne zveze med dejstvom, katerega posledica je izguba zavarovalnih pravic (v konkretnem primeru, da vozilo, ki ga je vozil zavarovanec, ni tehnično brezhibno) in nastankom škode, v nasprotju s samim namenom/bistvom „dodatnega“ prostovoljnega nezgodnega zavarovanja, ki je v ustvarjanju lastne (in družinske) socialne varnosti in pokrivanju finančne vrzeli, ki nastane kot posledica nezgode. Zato bi bilo nepravično, če bi se zavarovalnica svoje obveznosti (povrniti pravno priznano škodo) lahko razbremenila s sklicevanjem na okoliščino, ki jo je kot razlog za izgubo zavarovalnih pravic določila v svojih zavarovalnih pogojih, tudi v tistih primerih, ko ta okoliščina ni v nobeni vzročni zvezi z nezgodo in nastalo škodo.

8. Po drugem odstavku 121. člena Obligacijskega zakonika lahko sodišče zavrne uporabo posameznih določil splošnih pogojev, ki drugi stranki jemljejo pravico ugovorov, ali tistih določil, na podlagi katerih izgubi pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravična ali pretirano stroga zanjo. Upoštevaje navedeno določbo bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku tožniku dopustiti dokazovanje, da ugotovljena tehnična pomanjkljivost njegovega motornega kolesa ni bila vzrok za prometno nezgodo in nastalo škodo. Splošno znano je namreč, da ni vsaka tehnična nepravilnost/hibnost vozila (kar je tudi primeroma neposedovanje prve pomoči in/ali varnostnega trikotnika in podobno) taka, da vožnja z njim neizogibno privede do prometne nezgode. Zavarovancu zato ni mogoče odvzeti pravice, da v sporu z zavarovalnico izpodbija domnevo, da je nastala škoda posledica vožnje z zavarovanim vozilom, ki (ker) ni bilo tehnično brezhibno, tudi ko gre za prostovoljno zavarovanje, ne glede na določila splošnih pogojev zavarovanja (pri čemer je dokazno breme na strani tožnika).

9. Ker se je torej izkazalo, da je v obravnavani zadevi zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo pomanjkljivo ugotovljeno, je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP tožnikovi reviziji ugodilo, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo, in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da ugotovi, ali je vzrok nesreče v tehnično hibnem vozilu in posledično, ali je tožnik res izgubil zavarovalne pravice.

10. Odločitev o priglašenih revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Ob tem se sklicuje na zadeve VSL III Cp 1077/2009, I Cp 2085/2009, II Cp 572/2010, I Cp 1649/2011 in I Cp 1516/2011.