Jedro

Sodišče je postopek že nadaljevalo po pravilih novele ZPP-D, ki je na novo določila institut revizije kot izrednega pravnega sredstva. V obravnavanem primeru revizija po samem zakonu ni dovoljena in tudi ni bila dopuščena, zato je nedovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku vrniti v neposredno posest nepremičnino, del parcele št. 2274 k.o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanje ..., v skupni izmeri 51,30 m² s pripadajočim delom na skupnih delih, napravah in objektih ter funkcionalnem zemljišču. V presežku – zahtevek za opustitev nadaljnjih poseganj v nepremičnino – je tožbeni zahtevek zahtevek zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.

3. Zoper sodbo je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi pritožbi in sodbo prve stopnje spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo 19. 1. 2010. V uvodu sodbe je sicer zapisan datum 19. 1. 2003, vendar gre za očitno pomoto, kar je razvidno iz nadaljnjega sklicevanja na istega dne opravljeni narok za glavno obravnavo (kar je bilo 19. 1. 2010) in pravilno zapisanega datuma na zadnji strani sodbe; na očitno pomoto kaže tudi dejstvo, da je bila tožba vložena v letu 2004. Postopek v tej zadevi se je torej že nadaljeval po 1. 10. 2008 uveljavljenem Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (prvi odstavek 130. člena ZPP-D), ki je med drugim na novo uredil institut revizije: Revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP) ali če je predhodno dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP).

7. Tožnik je v tožbi kot vrednost spornega predmeta navedel 2.100.000 SIT (kar je sedaj 8.763,14 EUR). To vrednost je v odgovoru na tožbo sprejela tudi tožena stranka, sodišče pa je na način iz tretjega odstavka 44. člena ZPP ni korigiralo. Zato je ta vrednost (in ne v reviziji na novo navedena vrednost 30.000,00 EUR(1)) odločilna za presojo pravice do revizije.

8. V obravnavanem primeru revizija po samem zakonu ni dovoljena in tudi ni bila dopuščena. Zato je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člena ZPP).

Op. št. (1): Tudi ta vrednost pa ne presega v drugem odstavku 367. členu ZPP navedenega zneska za dovoljenost revizije po samem zakonu.