Jedro

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe (tožbeni zahtevek zoper Z. d.d.) postopek v tem delu ustavilo. Tožencu je naložilo, da mora tožnici plačati 9.420,00 EUR v roku 15 dni od prejema prepisa sodbe, v primeru zamude s plačilom pa od 16. dne od prejema prepisa sodbe skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska do dne plačila, tožbeni zahtevek v presežku (za plačilo še 7.899,43 EUR s pp) pa je zavrnilo. Odločilo je tudi o stroških postopka. Obrazložilo je, da zamakanje in plesen v kletnih prostorih predstavlja napako, ki vpliva na solidnost gradnje. Navedena skrita stvarna napaka je posledica neizvedene vertikalne in horizontalne hidroizolacije pod nosilnimi stenami (stene ob stopnišču) v nasprotju s pravili stroke in PGD projektom (kršitev 649. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Toženec je na prošnjo tožnice opravil sanacijo tako, da je polil beton, in tožnici zagotovil, da se bodo rezultati sanacije pokazali po enem letu. Toženčeva sanacija ni bila skladna s pravili gradbene stroke. Toženec je tožnico s svojim ravnanjem zavedel, da svojih pravic ni pravočasno uveljavljala, zato se ne more sklicevati na potek prekluzivnih rokov (tretji odstavek v zvezi s prvim in drugim odstavkom 663. člena OZ). Strošek sanacije, za katero je tožnica najela drugega izvajalca, je bil ocenjen na 9.420,00 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Obrazložilo je, da se toženec zato, ker se je svoje napake zavedal, pa je kljub temu ni sporočil tožnici, ne more sklicevati na potek prekluzivnih rokov (tretji odstavek v zvezi s prvim in drugim odstavkom 663. člena OZ). Desetletni rok iz 662. člena OZ pa še ni potekel. Tudi če je tožnica vedela za položitev hidroizolacije v neskladju s PGD projektom, to ne more izključiti pravil iz 662. in 663. člena OZ. Pri presoji, kdaj je naročnik odkril napako, je skladno s pravno teorijo potrebno upoštevati, da je lahko s stališča malo manj zahtevnega naročnika napaka le lepotna in ga ne moti. Kasneje pa napaka postane funkcionalna, saj ovira normalno uporabo stvari. Takšna napaka ima naravo skrite napake in se šteje, da je odkrita šele, ko začne ovirati normalno uporabo stvari. Tožnici ni mogoče očitati, da bi morala ob seznanitvi z napako toženca že predvideti posledico, ki jo sedaj uveljavlja na podlagi jamčevanja za napake. Neutemeljen je očitek o kršitvi določb v zvezi z izvajanjem dokaza z izvedencem, ki je bil prisoten pri zaslišanju prič. Dokazovanje z izvedencem ni identično dokazovanju s pričami, saj je izvedenec posebne vrste pomočnik sodišča, ki podaja znanje o načinu interpretacije ugotovljenih dejstev. Prisotnost izvedenca pri zaslišanju prič ni sporna, ampak pri večini kompleksnejših primerov celo priporočljiva. Izvedenec posreduje sodišču čisto drugačne podatke od tistih, o katerih izpovedujejo priče, zato njegova prisotnost pri njihovem zaslišanju ne more vplivati na kvaliteto dokazovanja.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja naslednji pravni vprašanji: (1) ali sodni izvedenec lahko sodeluje pri izvajanju dokazov in potem poda nepristransko izvedensko mnenje; v primeru, da lahko izvedenec sodeluje pri izvajanju dokazov, kdo nosi stroške izvedenca za čas obravnave; in (2) v kakšnem roku je treba vložiti tožbo v primeru uveljavljanja zahtevka iz pogodbeno dogovorjene garancije in v primeru uveljavljanja jamčevalnega zahtevka na podlagi zakona; kakšen je rok za vložitev tožbe v primeru iz prvega odstavka 662. člena OZ. Navaja, da je bil na naroku ob zaslišanju pravdnih strank prisoten izvedenec gradbene stroke dr. D. Ž., ki je strankam in pričam postavljal vprašanja. Izvedenec je tako prevzel vlogo sodnika. Šele po izvedenem zaslišanju pa je podal izvedensko mnenje, ki tako ni moglo biti nepristransko. Nadalje navaja, da bi sodišče moralo opreti svojo odločitev na določbe gradbene pogodbe, s katero sta pravdni stranki dogovorili posebno garancijo, da se uporabljajo Posebne gradbene uzance, da je treba o pomanjkljivostih posla takoj obvestiti izvajalca in da je garancijska doba za kakovost opravljenih del 2 leti. Okoliščine iz tretjega odstavka 663. člena OZ niso podane. Sodna praksa Višjega sodišča v Ljubljani je enotna, da je tožbo treba vložiti v roku enega leta po notifikaciji napake, ne glede na to, ali gre za zahtevek iz pogodbeno dogovorjene garancije ali za jamčevalni zahtevek na podlagi zakona. Toženec je polil beton šele leta 2007, kar je že po poteku vseh rokov, zato tožnice ni mogel več zavesti, da ni pravočasno uveljavljala napak.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).