Jedro

Iz določbe prvega odstavka 367.b člena ZPP, v zvezi z 19. členom ZDSS-1, izhaja, da mora stranka predlog za dopustitev revizije podati v roku 30 dni po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, predlog pa se vloži pri vrhovnem sodišču (drugi odstavek). Tožnik je predlog vložil pri sodišču prve stopnje (kar je nepravilno), revizijsko sodišče pa ga je prejelo po 30. dneh (4. 3. 2014) od vročitve drugostopenjske odločbe tožniku (31. 1. 2014). To pomeni, da je bil predlog prepozen.

Obenem je bil predlog vložen brez pooblastila, kar je v nasprotju z zahtevo iz tretjega odstavka 86. člena ZPP. To ima že samo po sebi za posledico zavrženje predloga (peti odstavek 98. člena ZPP). Predlogu tudi ni priložen izvod pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje, niti nima zahtevanih elementov, kar so vse še dodatni razlogi za zavrženje (četrti in šesti odstavek 367.b člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri sodišču prve stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Sodišče prve stopnje ga je odstopilo revizijskemu sodišču, ki ga je prejelo dne 4. 3. 2014. Predlog je sestavila odvetnica M. B., ki pa ni predložila pooblastila. Predlog je nejasen; iz njega izhaja nestrinjanje z odločitvijo sodišč o zavrženju tožbe (kot posledica zamude roka), vendar navedbe niso jasne. Tožnik izpodbijanega sklepa (verjetno tudi pomotoma navaja, da gre za sodbo) ne priloži predlogu. Iz predloga in dokumentacije ni razvidno, kdaj sta bili izdani odločbi sodišč prve in druge stopnje niti kaj je bil predmet spora.

2. Predlog je prepozen in nedovoljen.

3. Iz določbe prvega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj., v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) izhaja, da mora stranka predlog za dopustitev revizije podati v roku 30 dni po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, predlog pa se vloži pri vrhovnem sodišču (drugi odstavek). Tožnik je predlog vložil pri sodišču prve stopnje (kar je nepravilno), revizijsko sodišče pa ga je prejelo po 30. dneh (4. 3. 2014) od vročitve drugostopenjske odločbe tožniku (31. 1. 2014). To pomeni, da je bil predlog prepozen.

4. Obenem je bil predlog vložen brez pooblastila, kar je v nasprotju z zahtevo iz tretjega odstavka 86. člena ZPP. To ima že samo po sebi za posledico zavrženje predloga (peti odstavek 98. člena ZPP). Predlogu tudi ni priložen izvod pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje, niti nima zahtevanih elementov, kar so vse še dodatni razlogi za zavrženje (četrti in šesti odstavek 367.b člena ZPP) (1).

5. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Op. št. (1): Tudi sicer je jasno le, gre za socialni spor, ne pa tudi kakšne vrste spor. V skladu z določbo 4. točke 31. člena ZDSS-1 je revizija v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj (razen izjem) vselej dovoljena že na podlagi samega zakona. Zato se ob pomanjkljivih navedbah postavlja vprašanje, ali je dejansko sploh obstajala pravna podlaga oziroma pravni interes tožnika za odločitev revizijskega sodišča o dopustitvi revizije.