Jedro

Po določilu drugega odstavka 25. člena ZDen se nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, po izbiri upravičenca bodisi vrne, bodisi vzpostavi na njej lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine ali pa nepremičnina vrne pod pogoji, da za razliko v vrednosti plača predlagatelj odškodnino.

Vrnitev pod pogojem plačila odškodnine za povečano vrednost pride v poštev le v primerih, kadar je tako imenovana povečana vrednost posledica investicij nasprotnega udeleženca. V tem primeru nasprotna udeleženca nista dokazala, da je povečana vrednost posledica njunih investicij. Drugačna revizijska izvajanja so protispisna. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da je določena razlika v vrednosti parcele glede na sedanje stanje v primerjavi s stanjem parcele, ko je bila še stelnik. Toda pri tem sta ugotovili, da je določena agrotehnična in melioracijska dela morala opraviti že prejšnja lastnica (od leta 1958 dalje). Na podlagi teh pravno odločilnih dejstev - da je že lastnica izvajala določena investicijska dela pred izročitvijo parcele KZ Č., da mnenje izvedenca gradi na stanju parcele, ko je bila še stelnik in brez upoštevanja lastničinih posegov in da KZ Č . razen oranja, ki po ugotovitvah nižjih sodišč samo po sebi ne pomeni bistvenega povečanja vrednosti, ni dokazala drugih vlaganj, sodišči nižjih stopenj s pobijano odločitvijo, s katero nista naložili predlagatelju plačila odškodnine za kakšno povečano vrednost parcele, nista uporabili materialnega prava na škodo nasprotnega udeleženca.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom naložilo nasprotnima udeležencema, da morata vrniti lastniku parc. št. k.o. T. v izmeri 35 arov in 71 m2, proti temu, da predlagatelj plača Republiki Sloveniji, skladu Kmetijskih zemljišč in gozdov, revalorizirano kupnino 31.598,00 SIT. Pritožbo drugega udeleženca zoper tak sklep je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je vložila revizijo druga udeleženka, ki je uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava in predlagala, da naj se sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavita. S tem ko sodišče ni upoštevalo ugotovljene bistveno povečane vrednosti sporne parcele, je kršilo določbe 25. člena ZDen, saj je ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, da je sicer res prišlo do bistveno povečane vrednosti parcele, zaključilo, da le-te ne bo upoštevalo, ker drugi nasprotni udeleženki ni uspelo dokazati investicij. V nadaljnjih izvajanjih povzema revident pritožbena izvajanja v dveh odstavkih in ponavlja, da je že v pritožbi opozoril na ugotovitve izvedenca kmetijske stroke Janeza Gačnika, da je sporna nepremičnina sedaj njiva četrtega bonitetnega razreda v vrednosti 5.796,07 DEM, medtem ko je bila pred podržavljenjem kot pašnik tretje kategorije vredna le 759,08 DEM. Ta kvalitetna sprememba ni nastala sama od sebe ampak je posledica opravljenih agromelioracij, katere normativni stroški so znašali povprečno 4.830 DEM na 1 ha stelnika. Odstranitev lesa in morebitno očiščenje parcele s strani prejšnjega lastnika ni mogoče enačiti z intenzivno obdelavo in vlaganji, saj je do bistvenega povečanja vrednosti parcele prišlo le zaradi investicij KZ po podržavljenju.

Na vročeno revizijo predlagatelj ni odgovoril, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o vloženi reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Po revizijskih izvajanjih je pobijana odločitev sporna le v delu, kolikor vrnitev parcele ni bila pogojena z obveznostjo predlagatelja, da plača revidentu odškodnino za zvečano vrednost vrnjene nepremičnine. Vrednost parcele je sedaj po revizijskih izvajanjih 5.796,70 DEM, medtem ko je bila ob podržavljenju vredna le 759,80 DEM, tako da znaša ta razlika 5.036,90 DEM, ki da predstavlja bistveno povečano vrednost parcele po 25. členu zakona o denacionalizaciji (ZDen). Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je sporna parcela po mnenju izvedenca kmetijske stroke vredna sedaj kot njiva četrtega razreda 5.796,70 DEM, pred začetkom agrotehničnih in melioracijskih del pa je bila kot stelnik tretjega razreda vredna le 759,80 DEM. Po ugotovitvah nižjih sodišč je bilo že pred podržavljenjem (leta 1962) naloženo z odločbo 21.8.1958 tedanji lastnici sporne parcele, da opravi določena agrotehnična in melioracijska dela. Sodišči nižjih stopenj sta še ugotovili, da nasprotna udeleženca nista uspela dokazati, da je navedena razlika v vrednosti posledica njunih investicijskih vlaganj. Glede na tako stanje sta naložili nasprotnima udeležencema, da morata vrniti predlagatelju sporno nepremičnino le proti plačilu valorizirane kupnine iz leta 1962, ne pa tudi proti plačilu odškodnine za domnevno povečano vrednost obravnavane parcele.

Revizijsko sodišče ocenjuje, da sta sodišči druge in prve stopnje pravilno odločili. Namreč po določilu drugega odstavka 25. člena ZDen se nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, po izbiri upravičenca bodisi vrne, bodisi vzpostavi na njej lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine ali pa nepremičnina vrne pod pogoji, da za razliko v vrednosti plača predlagatelj odškodnino. Vrnitev pod pogojem plačila odškodnine za povečano vrednost pride v poštev le v primerih, kadar je tako imenovana povečana vrednost posledica investicij nasprotnega udeleženca. V tem primeru nasprotna udeleženca nista dokazala, da je povečana vrednost posledica njunih investicij. Drugačna revizijska izvajanja so protispisna. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da je določena razlika v vrednosti parcele glede na sedanje stanje v primerjavi s stanjem parcele, ko je bila še stelnik. Toda pri tem sta ugotovili, da je določena agrotehnična in melioracijska dela morala opraviti že prejšnja lastnica (od leta 1958 dalje). Na podlagi teh pravno odločilnih dejstev - da je že lastnica izvajala določena investicijska dela pred izročitvijo parcele KZ Č., da mnenje izvedenca gradi na stanju parcele, ko je bila še stelnik in brez upoštevanja lastničinih posegov in da KZ Č. razen oranja, ki po ugotovitvah nižjih sodišč samo po sebi ne pomeni bistvenega povečanja vrednosti, ni dokazala drugih vlaganj, sodišči nižjih stopenj s pobijano odločitvijo, s katero nista naložili predlagatelju plačila odškodnine za kakšno povečano vrednost parcele, nista uporabili materialnega prava na škodo nasprotnega udeleženca. Ugotovljeno dejansko stanje tudi po presoji revizijskega sodišča ni dajalo opore za drugačno, to je v reviziji predlagano odločitev. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava zato ni podan. Revizijsko sodišče pa v okviru uradoma naloženega preizkusa pobijanega sklepa (386. člen ZPP), ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP v postopkih pred nižjima sodiščema. V skladu s takimi ugotovitvami je moralo revizijo drugega udeleženca zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).