Jedro

Zavezanec nosi dokazno breme za ugovor bistvenega povečanja vrednosti. To pomeni, da mora dokazati obe predpostavki tega ugovora - bistveno povečanje vrednosti in dejstvo, da je to posledica novih investicij po podržavljenju.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnino, parc.štev. 3216 k.o. T. vrnilo v last in posest J.M. predlagatelja pa zavezalo, da mora Republiki Sloveniji, Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov vrniti kupnino v znesku 31.598,00 SIT. Odredilo je tudi ustrezen zemljiškoknjižni vpis.

Zoper ta sklep se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje druga nasprotna udeleženka in predlaga razveljavitev. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje s tem, ko ni upoštevalo bistveno povečane vrednosti parcele, kršilo dodločbe 25. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDEN). Po izračunu sodnega izvedenca J.G. je sedanja vrednost parcele, ki je po podatkih katastra njiva 4. bonitetnega razreda 5.796,07 DEM, kar glede na vrednost parcele ob podržavljanju (759,8 DEM) nedvomno predstavlja bistveno povečano vrednost. Kultura zemljišča se ne more spremeniti sama od sebe. Zato pašnik 3. razreda ni mogel sam od sebe postati njiva 4. razreda. Iz zaslišanja A.H. izhaja, da so bila zemljišča belokranjskih stelnikov odkupljena prav z namenom, da bi se nerodovitna zemlja obdelala v njive in pogozdila. Omenjena priča je tudi povedala, da je zadruga vlagala v odkupljena zemljišča, jih preorala, poapnila in gnojila. To izhaja tudi iz mnenja izvedenca kmetijske stroke J.G. Kmetijska zadruga Č. je v letu 1962 izvajala gromelioracije. Krčila je drevesna panje in korenine, planirala in zasipavala kraške vrtače. Izvajala je tudi apnenje tal in gnojenje z miniralnimi gnojili, globoko preorala tla in jih pripravljala za setev. Normativni stroški za agromelioracijo enega ha stelnika so znašali povprečno 4.830. DEM.

Sporna parcela je tako z agromeloracijami in z intenzivnim obdelovanjem bistveno pridobila na svoji kvaliteti. Do tega izboljšanja pa je prišlo zaradi investicij kmetijske zadruge.

Pritožba ni utemeljena.

Iz mnenja izvedenca (oz. cenilca) kmetijske stroke J. G. sicer res izhaja, da je sporna parcela sedaj njiva, da znaša njena sedanja vrednost 5.796,7 DEM ter da je bila ob podržavljenju vredna le 759,8 DEM. Taka razlika bi vsekakor ustrezala pravnemu standardu bistveno povečane vrednosti (25. člen ZDEN). Vendar pride uporaba 2. odstavka (in pogojno tudi 3. odstavka) 25. člena ZDEN v poštev le, če se je vrednost nepremičnine bistveno povečala zaradi novih investicij po podržavljenju. Ta pogoj pa v konkretnem primeru ni izpolnjen. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je prišlo do povečanja vrednosti že pred podržavljenjem, t.j. pred 9.11.1962. Lastniki nepremičnin so morali namreč svoja zemljišča pred podržavljanjem počistiti. Razen tega pa je bilo B.M. že z odločbo z dne 21.8.1958 naloženo, da mora pričeti z agrotehničnimi ukrepi. In ker druga nasprotna udeleženka tudi ni predložila nobenih dokazov, ki bi potrjevali njene trditve, da je prišlo do povečanja vrednosti šele po podržavljenju, sklicevanje na izpovedbo A.H. v sorodni zadevi, da naj bi bila zemljišča belokranjskih stelnikov odkupljena prav zaradi tega, da bi se nerodovitna zemlja obdelala v njive ali pogozdila ter da je zadruga vlagala v odkupljena zemljišča, jih preorala, poapnila in gnojila, pa je še premalo za zaključek, da je vlaganja v sporno zemljišče opravila kmetijska zadruga in to po 9.11.1962, pritožbeno sodišče sprejema zaključek prvostopnega sodišča, da druga nasprotna udeleženka ni dokazala, da bi prišlo do (sicer bistvenega) povečanja vrednosti spornega zemljišča po podržavljenju. Ob tem velja še dodati, da nosi zavezanec dokazno breme za ugovor bistvenega povečanja vrednosti, kar pomeni, da mora dokazati obe predposatvki tega ugovora - t.j. bistveno povečanje vrednosti in dejstvo, da je to posledica novih investicij po podržavljenju.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker ni zagrešilo nobene take kršitve postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 27. členom Zakona o nepravdnem postopku).