Jedro

Vse listine, na katere sta stranki oprli svoje navedbe o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka glede višine stroškov vojaškega usposabljanja, se nahajajo v spisu. Glede na to, da je razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje le v tem, da se sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku še ni ukvarjalo z višino tožbenega zahtevka, pri čemer sodišče druge stopnje ni obrazložilo, zakaj bi ob listinah v spisu to zahtevalo vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ni izkazana ustrezna podlaga za vračanje zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. Sploh pa ob podatku, da ta spor traja že več kot devet let.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe ugotovilo, da terjatev tožene stranke do tožnika iz naslova vrnitve stroškov vojaškega usposabljanja v šoli za častnike ne obstaja. V II. točki izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, na podlagi katerega naj bi tožnik plačal toženi stranki 13.023,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 2. 2013 dalje do plačila in ji povrnil pravdne stroške, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V III. točki izreka je naložilo toženi stranki, da mora tožniku povrniti stroške tega delovnega spora v znesku 3.242,39 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno odločitev se je pritožila tožena stranka. Njeni pritožbi je sodišče druge stopnje ugodilo, s sklepom razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (I. točka izreka), odločitev o stroških pritožbenega postopka pa pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

3. Zoper navedeni sklep sodišča druge stopnje je vložil pritožbo tožnik, sklicujoč se na 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) iz razloga po 355. in 354. členu ZPP, saj bi lahko o zadevi sodišče druge stopnje odločilo samo. Navaja, da je sodišče prve stopnje v dolgotrajnem prvem in ponovljenem postopku izvedlo vse predlagane dokaze, tako glede temelja kot tudi glede višine oziroma utemeljenosti višine zahtevka po nasprotni tožbi. Zaslišana sta bila tudi predlagana priča in tožnik, ki pa o višini tožbenega zahtevka nista izpovedala nič konkretnega. Vse listine se nahajajo v spisu, prav tako pa je materialnopravno jasno, da v konkretnem primeru določila pravilnika ne pridejo v poštev, temveč pride v poštev ZObr (ki pa določil glede višine nima). Glede na to bi moralo sodišče druge stopnje samo odločiti o zadevi, saj v skladu z določili prvega odstavka 355. člena ZPP ZPP sodišče druge stopnje le izjemoma razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Glede na prvi odstavek 357.a člena ZPP je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Po drugem odstavku 357.a člena ZPP se sme sklep sodišča druge stopnje izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP), ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

6. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP, ker je presodilo, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je prišlo v primeru terjatve tožene stranke iz nasprotne tožbe do tožnika do odpusta dolga. Razlog za razveljavitev prvostopenjske sodbe je bil le v tem, da se sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku ni ukvarjalo z višino tožbenega zahtevka iz nasprotne tožbe. Sodišče druge stopnje je prvostopenjskemu sodišču še naložilo, da se mora opredeliti do temelja (upoštevajoč stališče Vrhovnega sodišča RS iz sklepa VIII Ips 148/2018 z dne 26. 5. 2020), nato pa odločiti o zahtevku iz tožbe in nasprotne tožbe.

7. Vse listine, na katere sta stranki oprli svoje navedbe o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka glede višine stroškov vojaškega usposabljanja, ki naj bi jih bil tožnik dolžan povrniti toženi stranki, se nahajajo v spisu.1 Glede na to, da je razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje le v tem, da se sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku še ni ukvarjalo z višino tožbenega zahtevka iz nasprotne tožbe, pri čemer sodišče druge stopnje ni obrazložilo, zakaj bi ob listinah v spisu to zahtevalo vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ni izkazana ustrezna podlaga za vračanje zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. Sploh pa ob podatku, da ta spor traja že več kot devet let. 8. Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi petega odstavka 357.a člena ZPP izpodbijani sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 V zvezi s tem sta bila zaslišana tudi tožnik in priča B. B., ki sicer konkretnih navedb o višini stroškov usposabljanja nista podala. V zvezi z njuno izpovedbo nobena od strank tudi ni predlagala drugih dokazov, npr. zaslišanje drugih prič.