Jedro

Zdravstvena kartica je identifikacijski dokument, s tem pa tudi dokaz, da ima imetnik zdravstvene kartice pravno urejen in priznan status zavarovane osebe. Revizijsko sodišče soglaša, da gre za pravno varovan status, v katerega je praviloma mogoče posegati le za naprej, za nazaj pa le na podlagi izrecnih zakonskih določb, ki so v skladu z določbami 158. člena Ustave RS, da je pravnomočno urejena pravna razmerja mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenim z zakonom.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo dokončne odločbe tožene stranke z dne 10. 6. 2013, v zvezi z odločbo z dne 24. 4. 2013, s katerima je tožena stranka ugotovila, da ima tožnik lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja iz naslova lastništva zasebne družbe za čas od 16. 11. 2009 do 28. 11. 2012. 2. Sodišče druge stopnje je ob analizi pravnih podlag za obvezno zdravstveno zavarovanje tožnikovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v skladu s tožbenim zahtevkom odpravilo izpodbijani odločbi tožne stranke. Ob ugotovitvah, da je bil tožnik v času od 29. 10. 2009 do 28. 11. 2012 družbenik družbe A. d.o.o. ki je bila od 16. 11. 2009 do 28. 11. 2012 vpisana v sodnem registru, da pa je bil v tem času do 30. 9. 2012 vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje kot družinski član - otrok, ki se šola, od 1. 10. 2012 pa kot oseba, ki si po 20. točki prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) sama plačuje prispevek za obvezno zdravstvo zavarovanje, je presodilo, da tožena stranka ni imela pravne podlage za poseg v tožnikov status zavarovanca za nazaj.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Ne soglaša s presojo, da tožena stranka ni imela podlage za ugotovitev tožnikovega obveznega zdravstvenega zavarovanja iz naslova lastništva zasebne družbe in vključitev tožnika v zavarovanje na tej podlagi za nazaj. Navaja, da zdravstvena kartica ne ureja zdravstvenega zavarovanja kot pravno urejenega razmerja, temveč je le dokaz o prvi prijavi v zavarovanje, ki ni nujno, da je bila pravilna. Z njo se dokazuje zgolj lastnost zavarovane osebe za namen uveljavljanja zdravstvenih storitev. Na podlagi ZZVZZ in pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila) pridobi oseba lastnost zavarovanca v obveznem zdravstvenem zavarovanju z dnem, ko so pri njej izpolnjeni zakonski pogoji, torej ex lege. Torej je oseba iz naslova lastništva oziroma družbeništva zasebnega podjetja zavarovana na tej podlagi tako dolgo, dokler takšen njen status traja. Na podlagi 13. člena Pravil zavod uvede postopek po uradni dolžnosti in izda odločbo o lastnosti zavarovanca, s katero uskladi njen status z zakonom in pravili, če ugotovi, da bi morala biti oseba obvezno zavarovana po drugačnem statusu, kot je prijavljena v zavarovanje. Pri tem ne gre za poseg v pravno zavarovan status, saj je pravno razmerje, na podlagi katerega ima tožnik po zakonu prednostno lastnost zavarovanca po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ (lastništvo zasebne družbe) v spornem obdobju že obstajalo, tako da je glede tega tožena stranka izdala le ugotovitveno odločbo, ko je za to dejstvo zvedela, ker ustrezne spremembe podlage zavarovanja v nasprotju z zakonom ni predlagal tožnik. Da je v evidencah varovanih oseb mogoče popravljati podatke tudi za nazaj, se tožena stranka sklicuje tudi na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP) in na določbe Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1) ter Pravilnika o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 37/2011).

4. Tožnik je osebno odgovoril na revizijo. Ker lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (torej tudi v postopku revizije) opravlja pravna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), tožnik pa ni izkazal, da bi imel tak izpit opravljen, sodišče tožnikovega osebnega odgovora na revizijo ni moglo upoštevati.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V zadevi je bilo sporno zgolj to, ali lahko tožena stranka po uradni dolžnosti in v nasprotju z interesom tožnika spreminja podlago obveznega zdravstvenega zavarovanja tožnika tudi za nazaj, čeprav je bil tožnik prijavljen v obvezno zdravstveno zavarovanje že pred spornim obdobjem.

7. Obrazložitev izpodbijane sodbe je potrebno razumeti tako, da je s prijavo tožnika v obvezno zdravstveno zavarovanje (najprej kot otroka osebe, ki je bila vključena v obvezno zdravstveno zavarovanje, po končanem šolanju pa na podlagi 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ in samoplačništva prispevka) tožnik pridobil pravno varovan status zavarovanca, kar je izkazoval z izdano zdravstveno kartico, „kot identifikacijskim dokumentom zavarovane osebe v obveznem zavarovanju“. Tudi sodišče druge stopnje torej zdravstveno kartico šteje za identifikacijski dokument, s tem pa tudi kot dokaz, da ima imetnik zdravstvene kartice pravno urejen in priznan status zavarovane osebe. Revizijsko sodišče soglaša, da gre za pravno varovan status, v katerega je praviloma mogoče posegati le za naprej, za nazaj pa le na podlagi izrecnih zakonskih določb, ki so v skladu z določbami 158. člena Ustave RS, da je pravnomočno urejena pravna razmerja mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenim z zakonom.

8. V kolikor tožena stranka izpostavlja določbe ZZVZZ o vključitvi v obvezno zdravstveno zavarovanje po zakonu samem, če so zato podani v zakonu opredeljeni pogoji, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je že v sodbi VIII Ips 265/2007 z dne 6. 11. 2008 in sodbi VIII Ips 209/2009 z dne 22. 2. 2011 (sicer v sporu o podlagi vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki temelji na bistveno enakih izhodiščih) opozorilo na razliko med samo vključitvijo v obvezno zavarovanje, na podlagi katere se šele pridobi pravno varovan status zavarovanca, in spremembo podlage že obstoječega zavarovanja, oziroma spremembo pravno varovanega statusa zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja. V prvem primeru je seveda potrebno upoštevati zakonske določbe o obvezni vključitvi v zavarovanje, če je izpolnjena katera od v zakonu opredeljenih dejanskih podlag (torej ex lege vključitev v zavarovanje), ki se lahko ugotavlja tudi za nazaj vse od nastopa zakonite podlage. Gre dejansko šele za vzpostavitev pravno varovanega statusa zavarovanca, do katerega pride ex lege. V drugem primeru, ko gre le za spremembo podlage istega zavarovanja, pa dejansko pride do spremembe že pridobljenega pravno varovanega statusa, v katerega lahko tožena stranka, kot nosilec obveznega zavarovanja, po uradni dolžnosti posega le za naprej. Niti ZZVZZ in niti Pravila tožene stranke izrecno ne pooblaščata, da bi po uradni dolžnosti spreminjala že pridobljen status zavarovanca tudi za nazaj. Zato revizijsko sodišče soglaša s presojo, da lahko glede na lastne ugotovitve tožena stranka enostransko posega v status zavarovanca le za naprej, saj bi sicer šlo za protiustavno retroaktivno veljavnost njenih odločitev, zaradi spreminjanja statusa zavarovanca in poseg v njegove pravice in obveznosti za nazaj, v primeru obveznega zdravstvenega zavarovanja dejansko zgolj v njegove obveznosti oziroma obveznosti tretjih.

9. Niti iz ZMEPIZ-1 in niti iz Pravilnika o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, pa tudi iz ZVOP, na katere se v reviziji sklicuje tožena stranka, ne izhaja, da bi lahko tožena stranka po uradni dolžnosti spreminjala podlage o podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja za nazaj. ZMEPIZ-1 posebej ureja možnosti sprememb podatkov matične evidence zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s tem, da je revizijsko sodišče že sprejelo stališče, da se lahko tudi pristojnosti nosilca tega zavarovanja za spreminjanje podlag zavarovanja obstoječih zavarovancev po uradni dolžnosti nanašajo le na spreminjanje zavarovalnih podlag za naprej, brez enostranskih posegov v pravno zavarovan status zavarovanca za nazaj (1).

10. Glede na navedeno sodišče druge stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je odpravilo sporni odločbi tožene stranke, ker sta enostransko spreminjali tožnikovo podlago za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje izključno za nazaj. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Glej sodba VIII Ips 265/2007 z dne 6. 11. 2008 in sodba VIII Ips 209/2009 z dne 22. 2. 2011. Drugače pa je sodišče v sodbi VIII Ips 218/2014 z dne 17. 2. 2015 priznalo možnost spreminjanja podlage zavarovanja na predlog zavarovanke, ki je v delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in vrnitvi na delo uspela, ker je ugotovilo, da ZMEPIZ-1 tako spremembo podlage zavarovanja tudi za nazaj na utemeljen predlog zavarovanca omogoča.