Jedro

Le za primere iz tretjega do petega odstavka 65. člena ZUTD (med katerimi so navedeni tudi primeri, določeni v ZUP) je predvidena tudi odprava odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila.

Povzeto ni odločilno za sprejem odločitve v tej zadevi, ki se ne nanaša na uporabo določb ZUTD v zvezi z ZUP, ampak na uporabo določb ZUPJS, ki pa predstavljajo celovito podlago za poseg v pravnomočno odločbo o priznanju pravic iz javnih sredstev. V 43. členu ZUPJS je odprava takšne odločbe jasno predvidena, prav tako zakonsko besedilo ne omenja obnovitvenih razlogov oziroma primerov, določenih v ZUP, da bi utegnilo nastati vprašanje uporabe določb ZUP.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba tožeče stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega in revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženke št. 12302-2/202172 z dne 1. 7. 2021 in odločba Centra za socialno delo Celje (CSD) št. 1233-1123/2019-31976/45 z dne 8. 12. 2020 ter da se tožnici povrnejo stroški upravnega pritožbenega postopka v višini 183,00 EUR. Odločilo je še, da tožnica nosi sama svoje stroške sodnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo ter toženki naložilo povračilo tožničinih stroškov prvostopenjskega in pritožbenega postopka.

3. Vrhovno sodišče je na predlog toženke s sklepom VIII DoR 183/2022 z dne 25. 10. 2022 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče pritožbenega sodišča, da bi toženka morala postopek voditi po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se nanašajo na obnovo postopka, ne pa odločati na podlagi 43. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).

4. Toženka v reviziji vztraja, da je pravilno uporabila 43. člen ZUPJS, ker je tožnica zamolčala podatek o svojih dohodkih, kar je vplivalo na višino oprostitve plačila storitev institucionalnega varstva. Nobene podlage ni za stališče, da bi bilo treba postopek v zvezi s posegom v pravnomočno odločbo o priznanju pravic iz javnih sredstev voditi po določbah ZUP o obnovi postopka. Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-272/18-17 z dne 7. 4. 2022 se nanaša na Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), ne na ZUPJS. Sploh pa se lahko v pravnomočne upravne odločbe posega z različnimi pravnimi sredstvi. Če je sodišče druge stopnje menilo, da je določba 43. člena ZUPJS neustavna, bi moralo vložiti zahtevo za oceno ustavnosti, ne pa da jasne, veljavne določbe enostavno ni uporabilo.

5. Tožnica v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija je utemeljena.

7. Vrhovno sodišče na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) preizkusi izpodbijano sodbo le v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Tožnica je bila z odločbo CSD z dne 21. 5. 2015 oproščena plačila storitve institucionalnega varstva za upravičenko (mamo) v višini 139,40 EUR. Tožničin prispevek k doplačilu storitve je bil določen v višini 75,47 EUR. Ko je bil CSD obveščen, da tožnica prejema višje dohodke, kot jih je navajala v zapisniški izjavi z dne 23. 2. 2015, je to preveril in ugotovil, da so bili tožničini dohodki v letu 2014 in 2015 ter kasneje bistveno višji, kot dohodki, ki so bili upoštevani ob izdaji odločbe z dne 21. 5. 2015. Ker je tožnica zamolčala podatke o svojih dohodkih oziroma je glede tega navedla neresnične podatke, je CSD navedeno odločbo po uradni dolžnosti odpravil z odločbo z dne 8. 12. 2020 in odločil, da znaša tožničin prispevek 179,59 EUR.

9. Toženka je tožničino pritožbo zoper takšno odločitev z odločbo z dne 1. 7. 2021 zavrnila in s tem potrdila pravilnost vodenja postopka in odločanja na podlagi 43. člena ZUPJS.

10. Sodišče prve stopnje se je strinjalo, da sta izpodbijani odločbi z vidika uporabe 43. člena ZUPJS pravilni in zakoniti, medtem ko je sodišče druge stopnje presodilo, da bi morala toženka postopek voditi po določbah ZUP, ki se nanašajo na obnovo postopka, zaradi česar je pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je njenemu zahtevku za odpravo odločb ugodilo.

11. Po 43. členu ZUPJS lahko center za socialno delo v treh letih po prenehanju pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, ker oseba do pravice iz javnih sredstev ni bila upravičena ali je bila upravičena v nižjem znesku ali za krajše obdobje, ker je podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala ali ni pravočasno sporočila podatkov in ravnala po 42. členu tega zakona1 ali je sporočila neresnične podatke. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti ali določi drugo višino ali določi drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev (prvi odstavek). O spremembah iz prejšnjega odstavka center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu okoliščin (drugi odstavek). Če center za socialno delo ugotovi, da je oseba podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala ali je sporočila neresnične podatke že pred izdajo oziroma ob izdaji odločbe, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, ali je bila odločba izdana na podlagi drugega nedovoljenega ravnanja osebe, oseba pa do pravice iz javnih sredstev ni bila upravičena ali je bila upravičena v nižjem znesku ali za krajše obdobje, odločbo odpravi. V tem primeru oseba ne more uveljavljati te pravice iz javnih sredstev tri mesece od dokončnosti odločbe, s katero ji je bila odpravljena odločba o priznanju pravice (tretji odstavek).

12. Sodišče druge stopnje je menilo, da se tretji odstavek 43. člena ZUPJS pokriva z zakonskim opisom iz 5. točke prvega odstavka 260. člena ZUP, po kateri se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) obnovi, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Četudi je poseg v upravno odločbo urejen tako v ZUPJS kot v ZUP, bi po stališču sodišča druge stopnje toženka morala voditi postopek po določbah ZUP. To je utemeljilo s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-272/18-17 z dne 7. 4. 2022, iz katere je razbralo, da v primeru, ko je zavarovanec posredoval nepopolne ali neresnične podatke o dejstvih, od katerih so odvisni pridobitev, odmera ali izplačevanje denarnega nadomestila (7. alineja prvega odstavka 65. člena ZUTD), pride v poštev odprava odločbe o tej pravici v okviru obnove postopka po ZUP. Ker gre v 7. alineji prvega odstavka 65. člena ZUTD za podobno ureditev kot v tretjem odstavku 43. člena ZUPJS, naj bi to nalagalo odpravo odločbe v okviru obnove postopka po ZUP. In ker toženka pri izdaji izpodbijanih odločb ni postopala po določbah ZUP o obnovi postopka, pri čemer je sodišče druge stopnje izpostavilo le drugi in tretji odstavek 286. člena ZUP2, je zaradi tako ugotovljene nezakonitosti postopka izpodbijani odločbi odpravilo.

13. Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-272/18-17 z dne 7. 4. 2022 je bila izdana na zahtevo vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti 65. člena ZUTD, pri čemer je bil bistven očitek v nejasni ureditvi prenehanja pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost po 65. členu ZUTD (zlasti glede rokov ter vprašanja odprave odločbe o priznani pravici), medtem ko je ureditev prenehanja pravice iz javnih sredstev po 43. členu ZUPJS jasna in za njeno uporabo razlogi ustavnega sodišča v zvezi s 7. alinejo prvega odstavka 65. člena ZUTD niso relevantni.

14. Ustavno sodišče je odločilo, da 7. alineja prvega odstavka 65. člena ZUTD3 ni bila v neskladju z ustavo, medtem ko je drugi odstavek 65. člena ZUTD4 bil v neskladju z ustavo, ker ni bil določen rok, v katerem lahko zavod odloči o predčasnem prenehanju pravice do denarnega nadomestila. Zato je odločilo, da se v postopkih, v katerih morajo pristojni organi še vedno uporabiti to določbo, šteje, da lahko zavod o predčasnem prenehanju pravice do denarnega nadomestila po uradni dolžnosti po drugem odstavku 65. člena ZUTD odloči v enem mesecu od dneva, ko je izvedel za razlog prenehanja, in odločbo tem izda v 25 mesecih od dneva dokončnosti odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila.

15. Sicer pa je bil že pred izdajo te odločbe, z novelo ZUTD-E (Ur. l. RS, št. 75/19), rok v drugem odstavku 65. člena ZUTD določen na isti način, 7. alineja prvega odstavka 65. člena ZUTD pa je bila črtana. Ta določba je bila po vsebini res podobna 5. točki prvega odstavka 206. člena ZUP, kar je privedlo do vprašanja, ali je treba v primeru prenehanja pravice po 7. alineji prvega odstavka 65. člena ZUTD odpraviti odločbo o priznanju pravice po določbah ZUP o obnovi postopka. V 65. členu ZUTD sta namreč določeni dve različni pravni sredstvi za poseg v pravnomočno odločbo o priznani pravici - odločba o predčasnem prenehanju denarnega nadomestila in odločba o odpravi odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila. Pri prvem sredstvu iz drugega odstavka 65. člena ZUTD gre za dejanski poseg v odločbo o priznani pravici, brez formalne odprave te odločbe. Le za primere iz tretjega do petega odstavka 65. člena ZUTD (med katerimi so navedeni tudi primeri, določeni v ZUP) je predvidena tudi odprava odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila5. 16. Kot že nakazano, povzeto ni odločilno za sprejem odločitve v tej zadevi, ki se ne nanaša na uporabo določb ZUTD v zvezi z ZUP, ampak na uporabo določb ZUPJS, ki pa predstavljajo celovito podlago za poseg v pravnomočno odločbo o priznanju pravic iz javnih sredstev. V 43. členu ZUPJS je odprava takšne odločbe jasno predvidena, prav tako zakonsko besedilo ne omenja obnovitvenih razlogov oziroma primerov, določenih v ZUP, da bi utegnilo nastati vprašanje uporabe določb ZUP.

17. Prvi odstavek 15. člena ZUPJS določa, da center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev po zakonu o splošnem upravnem postopku, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. V 43. členu ZUPJS gre ravno za takšen primer drugačne oziroma posebne ureditve.

18. Tudi iz ZUP izhaja, da se lahko v pravnomočne upravne odločbe posega z različnimi izrednimi pravnimi sredstvi. To pa pomeni, da ni ovire, da se posebno pravno sredstvo določi še z drugim zakonom6. 19. Zato je vrhovno sodišče reviziji ugodilo in na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

20. Ker tožnica v sporu ni uspela, poleg stroškov prvostopenjskega postopka krije sama tudi svoje stroške pritožbenega in revizijskega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP).

21. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.

1 Po 42. členu ZUPJS morajo biti pogoji za pridobitev pravic po tem zakonu izpolnjeni ves čas prejemanja pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek). Upravičenec do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika mora centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel (drugi odstavek). Upravičenec do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila vrtca mora centru za socialno delo sporočiti naslednje spremembe, ki pri teh pravicah lahko vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja: spremembo števila oseb ali upravičencev, spremembo ali vključitev v vzgojno-izobraževalni oziroma visokošolski zavod, spremembo statusa učenca, dijaka ali študenta in spremembo vrste periodičnega dohodka, pri državni štipendiji pa tudi druge okoliščine, ki po zakonu, ki ureja štipendiranje, vplivajo na to pravico, v osmih dneh od dneva, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel (tretji odstavek). Center za socialno delo v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena na novo odloči o posamezni pravici (četrti odstavek).

2 Pri obnovi postopka po uradni dolžnosti izda pristojni organ sklep, s katerim odloči, da bo postopek obnovljen, če poprej ugotovi, da so zanjo izpolnjeni zakonski pogoji. Zoper sklep o obnovi postopka po uradni dolžnosti je dovoljena pritožba (drugi odstavek). Kadar je glede na okoliščine primera očitno, da je potrebna obnova postopka in obstaja verjetnost, da bo izdaja posebnega sklepa povzročila nepopravljive posledice za predlagatelja obnove ali za javni interes, lahko pristojni organ opravi tista dejanja postopka, ki jih je treba ponoviti, ne da bi izdal poseben sklep o obnovi postopka. To, da se dovoli obnova postopka brez posebnega sklepa, se navede v izreku odločbe iz 270. člena tega zakona. V obrazložitvi organ utemelji razloge za uvedbo obnove brez posebnega sklepa (tretji odstavek).

3 Po tej določbi je prenehala pravica do denarnega nadomestila zavarovancu, ko je posredoval nepopolne ali neresnične podatke o dejstvih, od katerih so odvisni pridobitev, odmera ali izplačevanje denarnega nadomestila.

4 Ta je določal, da o predčasnem prenehanju pravice do denarnega nadomestila zavod odloči po uradni dolžnosti.

5 Več o tem glej v točkah 35 in 36 navedene odločbe Ustavnega sodišča RS.

6 Tako je poudarjeno v 32. točki navedene odločbe Ustavnega sodišča RS.