Jedro

Na podlagi prvega odstavka 110. člena ZDR je treba izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hudo malomarnega ravnanja v posameznem izločenem primeru poleg upoštevanja drugih okoliščin presojati tudi ob upoštevanju siceršnje skrbnosti delavca in vpliva vseh okoliščin, ki so do takega ravnanja pripeljale, tudi ravnanja in morebitne soodgovornosti drugih, zlasti nadrejenih delavcev.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku podala tožena stranka dne 16. 4. 2009. Hkrati je ugodilo zahtevku za vrnitev tožnika na delo in priznanje delovnega razmerja ter pravic iz delovnega razmerja od 21. 4. 2009 dalje, vključno z vpisom delovne dobe v delovno knjižico.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke glede nezakonitosti izredne odpovedi in priznanja pravic iz delovnega razmerja kot neutemeljeno zavrnilo in razen vpisa delovne dobe v delovno knjižico potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da je tožena stranka tožniku neutemeljeno očitala naklepno oziroma iz hude malomarnosti storjeno hujšo kršitev v zvezi s kontroliranjem kvalitete proizvodov, ker je tožnik na neustrezno kvaliteto proizvodov opozarjal pristojne nadrejene delavce.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo in se v njej formalno sklicuje na vse revizijske razloge, dejansko pa utemeljuje le zmotno presojo stopnje tožnikove odgovornosti za dejstvo, da je tožnik v nasprotju z izrecnimi navodili med neoporečne izdelke odlagal tudi izdelke, ki bi zaradi prevelikega odstopanja od predpisanih tehnoloških karakteristik morali biti izločeni. Graja stališče sodišča, da bi ob jasnih tehnoloških navodilih pri tem lahko bili upoštevani tudi tožnikovi motivi in graja ugotovitve, da tožena stranka ni dokazala, da tožnik ni izpolnjeval in oddajal obrazcev o rezultatih kontrole vsakega stotega izdelka.

4. V odgovoru na revizijo je tožnik predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožena stranka bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v reviziji ni vsebinsko navajala in določno opredelila. Zato z vidika tega revizijskega razloga sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

8. Po ugotovitvah sodišča je tožnik pri toženi stranki delal več let kot strugar na izdelavi rotorjev za črpalke. Po nabavi novega CNC stroja je uspešno sodeloval pri vpeljavi proizvodnje. Njegova naloga je bila tudi, da je vsak proizvod kontroliral in ob odstopanju karakteristik od dovoljene tolerance tak izdelek izločil, rezultat kontrole vsakega stotega izdelka pa vpisal v ustrezen obrazec in te obrazce oddal v obratno pisarno. Po spremembi tehnološkega postopka pri proizvodnji navedenih rotorjev v februarju 2009 je nadrejene opozoril, da prihaja pri proizvodnji rotorjev do pogostih napak in da bi bilo potrebno proizvodni proces preveriti, pa je dobil le navodilo, da naj neustrezne izdelke pač izloča. Šele na ponovno izrecno opozorilo, da rotorji opletajo, so nadrejeni delavci ustavili proizvodnjo in odredili kontrolo izdelkov. Tožnik je nekatere izdelke z napako že sam sproti izločal, vendar je bilo s kontrolo večjega števila izdelkov iz zaloge ugotovljeno, da naj bi bilo med njimi še preko 19% izdelkov, katerih karakteristike presegajo dovoljena odstopanja. Sodišče je štelo, da tožena stranka ni dokazala, da tožnik v nasprotju z navodili ni izpolnjeval in oddajal ustreznih obrazcev s podatki kontrole vsakega stotega izdelka, pri tem pa ugotovilo, da so bili ti obrazci namenjeni nadrejenemu vodji proizvodnje in vodji službe kakovosti, ki bi ob neoddajanju teh obrazcev morala tožnika na te opustitve opozoriti, vendar tega nista storila.

9. Glede na navedene ugotovitve sodišče ne soglaša s presojo, da je tožena stranka tožniku neutemeljeno očitala, da je prišlo do večjega števila neustreznih proizvodov v zalogi domnevno tehnološko ustreznih proizvodov zaradi njegovega naklepnega ali hudo malomarnega ravnanja.

10. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot strugar in je delo v zvezi z izdelavo rotorjev nesporno obvladal, očitno pa tudi poznal pomen tehnične ustreznosti proizvoda. Kot takega ga je potrebno v okviru poklicne zahtevnosti strugarja pri izdelav navedenih rotorjev šteti za strokovnjaka, ki za svoje delo tudi ustrezno odgovarja.

11. Ob dejstvu, da je bil pri toženi stranki jasno predpisan normativ glede tehnične ustreznosti proizvoda, da je bil tožnik s tem seznanjen, da se je ustreznost proizvoda z vidika tega normativa rutinsko preverjala, da je imel tožnik izrecno navodilo, da ustreznost vsakega izdelka preveri in odstopajoče izdelke kot neustrezne sproti izloča v posebno škatlo ter ob dejstvu, da je bilo ob kontroli tožnikovih izdelkov ugotovljeno, da je bilo med izdelki, ki jih je tožnik predal kot ustrezne, najdenih z vidika predmetnega normativa preko 19% tehnično neustreznih izdelkov, gotovo kaže, da je bil tožnik pri kontroli in izločanju neustreznih izdelkov vsaj hudo malomaren. Zato je sodišče zmotno presodilo, da v izredni odpovedi očitana kršitev iz druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR (storitev hujše kršitve pogodbe ali druge obveznosti iz delovnega razmerja z naklepom ali zaradi hude malomarnosti) ni podana.

12. Glede na zmotno presojo tožnikove odgovornosti za očitane kršitve se nižji sodišči v dosedanjem postopku nista ukvarjali z dodatnim pogojem za zakonitost izredne odpovedi, kot je opredeljen v prvem odstavku 110. člena ZDR, to je, ali ob upoštevanju tudi vseh drugih okoliščin in interesov pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, in nista ugotavljali pravno pomembnih dejstev v zvezi s tem. Na podlagi te zakonske opredelitve je potrebno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hudo malomarnega ravnanja v posameznem izločenem primeru poleg upoštevanja drugih okoliščin presojati tudi ob upoštevanju siceršnje skrbnosti delavca in vpliva vseh okoliščin, ki so do takega ravnanja pripeljale, tudi ravnanja in morebitne soodgovornosti drugih, zlasti nadrejenih delavcev. Ker obstoj teh okoliščin v dosedanjem postopku ni bil preverjan, kljub drugačni presoji tožnikove odgovornosti oziroma obstoja očitane kršitve ni bilo pogojev za spremembo izpodbijane sodbe.

13. Glede na navedeno je sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi nižjih sodišč razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče preverilo obstoj okoliščin iz prvega odstavka 110. člena ZDR, ki jih je tožnik vsaj smiselno ves čas zatrjeval, in glede na svoje ugotovitve ponovno odločilo o zakonitosti sporne izredne odpovedi, upoštevaje tudi navedene določbe ZDR.

14. Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.