Jedro

Če se primarni in podredni tožbeni zahtevek ne opirata na isto pravno in dejansko podlago, enotno navedena vrednost revizijsko spornega dela ne zadošča.

Izrek

Predlog se v delu, ki se nanaša na pravnomočno zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka, zavrne, sicer se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je imetnik stanovanjske pravice, tožnica pa njegova žena. Pridobila sta pravico do odkupa stanovanja. Toženka jima je odkup ponudila, pogodbo sta najprej podpisala, nato pa od nje odstopila. Toženka jima je ponovno poslala podpisan izvod pogodbe, s katero nista soglašala, pač pa sta zoper toženko vložila prvo tožbo, s katero sta zahtevala, naj spornemu stanovanju zagotovi večjo teraso. Njun zahtevek je sodišče zavrnilo, nato pa sta bila pripravljena sprejeti toženkino ponudbo za stanovanje z manjšo teraso in sta pogodbo tudi podpisala. Toženka pogodbe ni bila več pripravljena izpolniti. Tožnika primarno zahtevata ugotovitev, da prodajna pogodba obstoji, in njeno izpolnitev, podredno pa zahtevata sklenitev pogodbe.

2. Sodišče prve stopnje je njun tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je njuno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

4. Tožnika vlagata predlog za dopustitev revizije. Navedeta enotno vrednost spornega predmeta v višini 4.680,06 EUR.

Obširno opisujeta potek postopka in v bistvenem menita, da se sodišči nižjih stopenj ne bi smeli ozirati na zastaranje, ker ga toženka ni uveljavljala, in da s prvo vloženo tožbo nista zavrnila toženkine ponudbe za sklenitev pogodbe. Postavljata vprašanji: - ali je toženka podala procesno upošteven ugovor zastaranja in - ali sta res zavrnila toženkino ponudbo za sklenitev prodajne pogodbe.

5. Predlog v delu, ki se nanaša na pravnomočno zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka, ni utemeljen, v preostalem delu pa ni dovoljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni v delu, ki se nanaša na pravnomočno zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka, in je predlog za dopustitev revizije v tem obsegu zavrnilo (četrti odstavek 367.c člena ZPP).

8. Ker se primarni in podredni tožbeni zahtevek ne opirata na isto pravno in dejansko podlago, enotno navedena vrednost revizijsko spornega dela po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča ne zadošča. Šteje se, da je navedena vrednost le za primarni tožbeni zahtevek, za podredni pa ne.1 Njegova vrednost je torej enaka nič.

9. Predlog v delu, ki se nanaša na pravnomočno odločitev o podrednem tožbenem zahtevku, že zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče v tem obsegu zavrglo (tretji in četrti odstavek 367. člena ZPP) 1 Primerjaj npr. odločbo II DoR 266/2013 in mnoge druge.