Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je tožeča stranka kot operater svoje obveznosti iz 4. člena Uredbe(EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 11. 2015 že izpolnila s tem, ko je sprejela spremembo Posebnih pogojev za izvajanje širokopasovnih storitev, ki so sestavni del naročniške pogodbe (z dne 2. 10. 2017) in izvedla postopek obveščanja vseh uporabnikov o dejanskih hitrostih prenosa podatkov in jim dala na voljo možnosti za odstop od naročniških pogodb oziroma ustrezno prilagoditev pogodbenih razmerij?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je tožeča stranka kot operater svoje obveznosti iz 4. člena Uredbe(EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 11. 2015 že izpolnila s tem, ko je sprejela spremembo Posebnih pogojev za izvajanje širokopasovnih storitev, ki so sestavni del naročniške pogodbe (z dne 2. 10. 2017) in izvedla postopek obveščanja vseh uporabnikov o dejanskih hitrostih prenosa podatkov in jim dala na voljo možnosti za odstop od naročniških pogodb oziroma ustrezno prilagoditev pogodbenih razmerij?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sodbo zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo toženke, št. 06106-32/2019 z dne 4. 9. 2019, s katero je toženka odločila, da mora tožnica kot zavezanka v roku 45 dni od prejema te odločbe odpraviti ugotovljeno kršitev obveznosti v zvezi z zagotavljanjem preglednosti pri opredeljevanju hitrosti prenosa podatkov pri zagotavljanju storitve dostopa do odprtega interneta na priključku uporabnika A. A. na naslovu ..., na način, da med pogodbeno in dejansko dostavljeno hitrostjo prenosa podatkov ne bo prihajalo do bistvenega stalnega ali redno ponavljajočega razhajanja.

2. V obrazložitvi je Upravno sodišče navedlo, da se strinja z razlogi toženke, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe in poudarilo, da je bila tožnica zahteve Uredbe(EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 11. 2015 (v nadaljevanju Uredba EU 2015/2120)1 dolžna spoštovati tudi pri urejanju navedenega naročniškega razmerja, saj je Uredba EU 2015/2120 v celoti zavezujoča. Presodilo je, da predstavlja razhajanje med pogodbeno določeno in dejansko dostavljeno hitrostjo prenosa podatkov pri zagotavljanju dostopa do odprtega interneta kršitev Uredbe EU 2015/2120. Po mnenju Upravnega sodišča tožnica kršitve ni odpravila niti s tem, ko je uporabniku ob sklenjeni pogodbi za naročniški paket z oglaševano hitrostjo prenosa podatkov (do) 15 Mbit/s, preko naročniškega portala sporočila pogodbeno dogovorjene hitrosti prenosa podatkov.

3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Tožnica v predlogu navaja, da je toženka izdala Priporočilo z dne 25. 7. 2017 v zvezi s spoštovanjem in izvrševanjem vsebine Uredbe EU 2015/2120, tožnica pa je z namenom spoštovanja tega Priporočila prilagodila svoje poslovanje ter objavila Posebne pogoje za izvajanje širokopasovnih storitev, ki so sestavni del naročniške pogodbe (dne 2. 10. 2017). S tem je bila po stališču tožnice programska določba 4. člena navedene uredbe realizirana. Za tožnico je sporno tudi stališče Upravnega sodišča, da kršitve ni odpravila dodatno še s tem, ko je uporabniku preko naročniškega portala sporočila pogodbeno dogovorjene hitrosti prenosa podatkov. Tožnica Upravnemu sodišču očita, da zmotno interpretira 4. člen Uredbe EU 2015/2120, in sicer širše, kot je bil ta predvidena in v vsebini, ki presega opredeljeno širino tega člena. Gre za pomembno pravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve in glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. Zato je odgovor na vprašanje objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

7. Glede preostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanje niso izpolnjeni zakonski pogoji.

1 Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji.