Jedro

Gibanje prosilcu za mednarodno zaščito se lahko začasno omeji, če so podani razlogi (v obravnavanem primeru ugotavljanje istovetnosti in pridobljenimi podatki iz baze Eurodac).

Na podlagi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ se lahko prosilcu začasno omeji gibanje zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ pa lahko pristojni organ prosilcu do predaje pristojni državi za odločanje o mednarodni zaščiti začasno omeji gibanje, in sicer z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze Eurodac na podlagi Uredbe 2000/2725/ES.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožnika (ki je 22. 6. 2012 zaprosil za mednarodno zaščito) zoper odločbo tožene stranke z dne 22. 6. 2012. Z navedeno odločbo je tožena stranka na podlagi četrtega odstavka 51. člena, prve alineje prvega odstavka 51. člena (ugotavljanje 58/2009, istovetnosti) in tretje alineje prvega odstavka 59. člena (pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov) Zakona o mednarodni zaščiti (Ur. l. RS, št. 111/2007, št. 111/2008 – Odl. US, št. 99/2010, št. 98/2011 – Odl.US, št. 83/2011, v nadaljevanju ZMZ) omejila tožniku gibanje na prostore Centra za tujce, Veliki otok 44/Z, Postojna, do prenehanja razlogov, vendar najdlje za tri mesece, z možnostjo podaljšanja še za en mesec, in sicer od 21. 6. 2012 od 15.20 ure do 21. 9. 2012 do 15.20 ure.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo po opravljeni glavni obravnavi. Pritrjuje ugotovitvi, da je podan dvom o istovetnosti tožnika. Ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Tožnik ni predložil uradnega dokumenta s sliko. V Španiji se je predstavil pod drugačnim imenom, enako tudi v Bolgariji. Prepričljivo ni pojasnil, zakaj naj bi dokumente pustil pri bratu v Italiji in zakaj je predhodno vložitev prošnje (marca 2012 v Bolgariji) zamolčal. Dne 21. 6. 2012 je bil pridobljen tudi podatek o obstoju njegovih prstnih odtisov. Prosti preudarek je bil pravilno uporabljen, tožena stranka je pojasnila, zakaj je omejitev nujna in sorazmerna. Utemeljila je tudi begosumnost tožnika: ilegalni prehodi med Španijo, Italijo, Slovenijo, Bolgarijo.

3. Tožnik po svetovalki za begunce vlaga pritožbo. Navedba nepravih podatkov ni zadosten razlog za omejitev gibanja. Pojasnil je, zakaj je dajal neprave podatke. Je neizobražen. Vložitev prošnje v Bolgariji je zamolčal, ker se je bal, da bo vrnjen v Bolgarijo. Napačna je presoja, da je podan dvom v njegovo istovetnost. Ugotovljena begosumnost je nezadostno utemeljena. Navedel je, zakaj za zaščito ni zaprosil že prej. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da odpravi sklep o omejitvi.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na podlagi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ se lahko prosilcu začasno omeji gibanje zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ pa lahko pristojni organ prosilcu do predaje pristojni državi za odločanje o mednarodni zaščiti začasno omeji gibanje, in sicer z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze Eurodac na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2725/2000 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije 2000/2725/ES.

7. Čeprav za začasno omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito – glede na določbo ZMZ - zadošča že eden izmed predvidenih razlogov, sta tožena stranka in sodišče prve stopnje – glede na ugotovljeno dejansko stanje – pravilno ugotovila in presodila, da sta podana oba razloga. Tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje sta podrobno in konkretno utemeljila svojo odločitev glede obeh razlogov. Razlogi so skladni s podatki upravnega spisa in ugotovitvami opravljene glavne obravnave.

8. Glede na v obravnavanem primeru ugotovljeno dejansko stanje se tudi pritožbeno sodišče strinja s presojo, da sta podana zakonita razloga za začasno omejitev tožnikovega gibanja. Odločitvi tožene stranke in sodišča, ki je tožbo zoper odločbo tožene stranke zavrnilo, sta zakoniti in pravilni.

9. Pritožbeni ugovori tožnika so pavšalni, neprepričljivi in nimajo podlage. Zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Vrhovno sodišče je na podlagi 76. člena ZUS-1 tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.