Jedro

Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Vsaka zapustitev ozemlja RS sama po sebi še ne pomeni zelo hudih posledic, zato bi moral revident v reviziji glede na pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu navesti in izkazati, kakšne konkretne posledice ima za njegov življenjski položaj in premoženjsko stanje zapustitev ozemlja RS, ter navesti razloge, zakaj so takšne posledice zanj zelo hude.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo in v zvezi z njo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Nova Gorica, št. 214-838/2009-71 z dne 17. 3. 2011, s katero je ta prvostopenjski upravni organ odločil, da se revidentova prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana zavrne. Tožena stranka je z odločbo, št. 2141-106/2009-14 (1312-05) z dne 29. 11. 2012, revidentovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa kot neutemeljeno zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. sklepi X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. Revident navaja, da ima odločitev v tem upravnem sporu zanj zelo hude posledice, saj bi moral po dolgoletnem bivanju na podlagi izdane odločbe v 15 dneh zapustiti ozemlje Republike Slovenije (RS). V času svojega bivanja v RS je opravljal dejavnost v lastni družbi A., d. o. o. S prihodki od lastne dejavnosti se tudi preživlja in v primeru izgona iz države bi izgubil vir preživljanja. Poleg tega pa bi moral zapustiti tudi ženo, ki prebiva v RS in ki bi zaradi njegovega odhoda iz države ostala zadolžena in brez sredstev za preživljanje, saj revident tudi sam prispeva k njenemu preživljanju. Razdružitev družine predstavlja zelo hud poseg v človekove pravice in v tem primeru nepopravljivo škodo.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s temi navedbami obstoja zelo hudih posledic ni izkazal na način, opisan v 5. točki obrazložitve tega sklepa. Vsaka zapustitev ozemlja RS sama po sebi še ne pomeni zelo hudih posledic, zato bi moral revident v reviziji glede na pravilo o trditvenem in dokaznem bremenunavesti in izkazati, kakšne konkretne posledice ima za njegov življenjski položaj in premoženjsko stanje zapustitev ozemlja RS, ter navesti razloge, zakaj so takšne posledice zanj zelo hude.

8. Revident sicer navaja, da bo zaradi odhoda iz RS moral prenehati opravljati dejavnost v lastni družbi, zaradi česar bo izgubil vir preživljanja, vendar revident z ničemer ni izkazal, da dejavnost res opravlja (iz prvostopenjske sodne odločbe izhaja, da je bil revident ves čas prebivanja v RS nezaposlen). Revident tudi ni izkazal, kakšno je njegovo premoženjsko stanje ter koliko sploh zasluži od opravljanja lastne dejavnosti in v kakšni meri je njegovo preživljanje dejansko odvisno od opravljanja lastne dejavnosti. Ker revident ni izkazal, da dejavnost (ki jo sicer ima registrano) tudi dejansko opravlja, prenehanje opravljanja dejavnosti kot posledica zapustitve ozemlja RS za revidenta ne more predstavljati zelo hude posledice.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča pa so neizkazane tudi revizijske navedbe v zvezi zapustitvijo žene in razdružitvijo družine kot posledice izpodbijanega upravnega akta. Iz listin v upravnem spisu namreč izhaja, da je revidentova zakonska zveza (ki je bila tudi podlaga za vložitev zahteve za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana) dne 21. 11. 2012 (torej že pred vložitvijo revizije) prenehala zaradi razveze. Revident pa z ničemer ni izkazal, da bi B. B. res preživljal oziroma, da bi jo moral po razvezi še preživljati kot bivšo partnerico. Da bi se revident po razvezi zakonske zveze ponovno poročil in da bi bilo sedaj zaradi njegovega odhoda iz RS ogroženo preživljanje nove žene, pa revident niti ne zatrjuje. Iz podatkov spisa je prav tako razvidno, da revident v RS nima otrok. Sklicevanje na zapustitev svoje žene in razdružitev družine glede na navedeno v obravnavani zadevi ne more biti relevantno za presojo, ali ima odločitev v tem upravnem sporu za revidenta zelo hude posledice.

10. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 3. toči drugega odstavka 82. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo tožeče stranke izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. 12. Ker je po navedeni določbi 84. člena ZUS-1 mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve o reviziji, o vloženi reviziji pa je Vrhovno sodišče odločilo s tem sklepom, ni izpolnjena procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 revidentov predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.

K III. točki izreka:

13. Ker je Vrhovno sodišče revizijo in zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo, revident na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.