Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna in dopustna smiselna uporaba zakonskih določb 180. člena Obligacijskega zakonika pri presoji, ali mora delodajalec delavcu v primeru smrti starša izplačati solidarnostno pomoč.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna in dopustna smiselna uporaba zakonskih določb 180. člena Obligacijskega zakonika pri presoji, ali mora delodajalec delavcu v primeru smrti starša izplačati solidarnostno pomoč.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se sklepa Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Policije, z dne 14. 11. 2011, in Vlade Republike Slovenije, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 9. 2. 2012, razveljavita kot nezakonita. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati solidarnostno pomoč v znesku 577,51 EUR ter ji naložilo v plačilo stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožena stranka navaja, da gre za pravno vprašanje, ki je pomembno z vidika pravne varnosti in enotne uporabe prava. Sodne prakse, ki bi bila primerljiva, ni, razrešitev tega vprašanja pa bo imela tudi neposreden vpliv na vprašanje upravičenosti do solidarnostne pomoči in predvsem na izplačilo le-te. Navaja, da sta sodišči zmotno uporabili materialno pravo, saj sta obe napačno izhajali iz določbe 180. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pri razlagi ožjega družinskega člana, ki pa se ne more smiselno uporabljati za razmerje delavec in delodajalec. Edina veljavna pravna podlaga za izplačilo solidarnostne pomoči je Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (v nadaljevanju KPND), ki v 40. členu določa, da pripada delavcu oziroma njegovi družini solidarnostna pomoč v primeru smrti delavca ali ožjega družinskega člana. V konkretnem primeru je sporno vprašanje, kdo se šteje za ožjega družinskega člana oziroma, če se za takega člana šteje le zakonec, izvenzakonski partner, otroci in posvojenci, ki jih je delavec dolžan preživljati, ali pa tudi starši, s katerim je delavec živel. Organ za razlago KPND je sprejel razlago, da se s pojmom ožji družinski člani razumejo tisti člani družine, kot jih razume Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, to je zakonec, izvenzakonski partner, zakonski in izvenzakonski otroci ter posvojenci, ki jih je delavec dolžan po zakonu preživljati. Tožena stranka še navaja, da v kolikor sodišče, v primeru pravne praznine uporabi analogijo, mora biti le-ta primerljiva s kakšnim primerljivim pravnim institutom, npr. pravica do nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki je urejena v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in ki zavarovančeve starše uvršča med širše družinske člane. Če zavarovanec neguje starša, mu tako za čas nege ne pripada pravica do nadomestila plače in je glede na to logično in smiselno, da delavec tudi zaradi smrti starša ne more pridobiti pravice do solidarnostne pomoči. 4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da predlog za dopustitev revizije izpolnjuje v zakonu predpisane pogoje. Gre za pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. V konkretni zadevi je lahko sporen pojem »ožji družinski član«, ki je različno opredeljen in urejen v več pravnih predpisih. Tako npr. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 20. členu zavarovančeve starše uvršča med širše družinske člane, enako velja tudi za Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, medtem ko OZ kot ožje družinske člane določa zakonca, otroke in starše, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa pojma ožjega družinskega člana ne definira. Pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, in sicer kdo se šteje za ožjega družinskega člana pri izplačilu solidarnostne pomoči delavcu na podlagi Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti oziroma ali je dopustno smiselno in pravilno pri izplačilu solidarnostne pomoči delavcu v primeru smrti starša izhajati iz 180. člena OZ, je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijo dopustilo glede vprašanja, ki je opredeljen v izreku tega sklepa.