Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Psp 404/2013

ECLI:SI:VDSS:2014:PSP.404.2013 Oddelek za socialne spore

denarna socialna pomoč prepoved reformacije in peus izjeme
Višje delovno in socialno sodišče
30. januar 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Bistvo načela prepovedi spremembe odločbe v škodo pritožnika je v tem, da mu v polni meri omogoča uporabo v 25. členu Ustave RS zagotovljene pravice do pritožbe proti odločbam državnih in drugih organov, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. To pravico pa bo mogel izkoristiti le v primeru, ko jo bo lahko vložil brez tehtanja in strahu, da se bo z vložitvijo pritožbe njegov položaj poslabšal. Zaradi tega je treba vse izjeme od tega pravila razlagati restriktivno. Presoji o tem, kako uravnotežiti na eni strani strankino popolno pravico do pritožbe, na drugi strani pa varstvo javne koristi, je opravil zakonodajalec s tem, ko je določil pogoje za odstop od prepovedi odločitve v škodo pritožnika (dopustno prekoračitev prepovedi reformacije in peus ureja ZUP v čl. 253/2). Že iz tega razloga toženec ni ravnal prav, ko je mimo pogojev iz drugega odstavka 253. člena ZUP odločil v škodo tožnice, s tem da je ob reševanju pritožbe tožnice na višino dodeljene socialne pomoči odpravil odločbo Centra za socialno delo in tožnici naložil, da prejeto socialno pomoč vrne.

Izrek

Pritožbi tožnici se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku tožnice delno ugodi.

Odločba tožene stranke št. ... z dne 24. 6. 2011 se odpravi.

Tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravi odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 30. 8. 2010, se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravi dokončna odločba toženca št. ... z dne 24. 6. 2011 in v zvezi s tem prvostopenjska odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 30. 8. 2010 ter da se tožnici prizna pravica do denarne socialne pomoči. Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnica. Meni, da sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo dejanskega stanja, sodišče bi lahko ugotovilo, da je bila višina denarne socialne pomoči izračunana tudi z odbitkom, torej s tem, da se je upoštevala pokojnina B.B.. Ves čas je delala po navodilih CSD, edina stvar, ki je ni uspela narediti, je vloga za ločitev, kar pa ni zakonski pogoj za dodelitev denarne socialne pomoči. Mož živi v drugi državi, ima invalidsko pokojnino, je živčni bolnik, sama pa za dolgotrajni sodni postopek nima denarnih sredstev.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se uporablja v skladu z 19. členom Zakona o delovnim in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji). Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, da pri tem ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, kakor bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Sodišče prve stopnje je skladno s 63. členom ZDSS-1 ugotavljalo, ali je toženec v predsodnem postopku upošteval bistvena pravila postopka, ali je pravilno ugotovil dejansko stanje in ali je na podlagi veljavnih predpisov z izpodbijanima odločbama pravilno odločil o pravici tožnice do denarne socialne pomoči. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotavljalo na podlagi listinske dokumentacije v upravnem spisu in v sodnem spisu. Ugotovilo je, da se je postopek za uveljavitev pravice do denarne socialne pomoči začel dne 12. 8. 2010 z oddajo vloge. V predsodnem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnica samska, brezposelna in prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb od 28. 4. 2010 dalje. Poročena je z B.B., ta živi v Srbiji, z njim ne živi v življenjski skupnosti. Tožnica razveze zakonske zveze od svojega moža ni zahtevala. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je tožena stranka v predsodnem postopku izdala s strani Centra za socialno delo A. dne 30. 8. 2010 odločbo, na podlagi katere je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči v višini 102,28 EUR mesečno za čas od 1. 8. 2010 do 31. 10. 2010. Pri tej odločitvi je CSD A. štel, da se B.B., ki nima stalnega prebivališča v Sloveniji, pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči ne upošteva in da ima tožnica posredno ugotovljene dohodke, povprečno mesečno v višini 127,24 EUR ter ji tako glede na družinske člane in ugotovljeni dohodek pripada 102,28 EUR denarne socialne pomoči mesečno za čas od 1. 8. 2010 do 31. 10. 2010, saj ima mesečni dohodek v višini 127,24 EUR (229,52 EUR - 127,24 EUR = 102,28 EUR). Tožnica se ni strinjala z višino dodeljene socialne pomoči, ker ji ni bilo znano po kakšnem ključu je CSD A. prišel do izračuna 102,28. Pritožbeni organ - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je s svojo odločbo z dne 24. 6. 2011 odpravilo odločbo Centra za socialno delo, vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči, ki jo je vložila tožnica dne 12. 8. 2010 zavrnil in jo zavezal, da neupravičeno prejeto denarno socialno pomoč v višini 306,84 EUR vrne v roku 30 dni od dokončnosti odločbe. Iz obrazložitve dokončne odločbe izhaja, da je organ druge stopnje spremenil odločbo CSD A. v škodo pritožnice na podlagi drugega odstavka 253. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; Ur. l. RS; št. 24/06 s spremembami) zaradi tega, ker je štel, da je organ prve stopnje očitno prekršil materialni predpis s tem, ko je upošteval kot družinskega člana osebo, ki ni družinski član.

Tako ugotovljeno dejansko stanje s strani organa druge stopnje tožene stranke, češ da je CSD A. očitno prekršil materialni predpis s tem, ko je upošteval kot družinskega člana osebo, ki ni družinski član, je v nasprotju z izdano odločbo CSD A., saj je v njej izrecno ugotovljeno najmanj dvoje in sicer, da se B.B. ne upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in je zaradi tega CSD A. tudi štel faktor 1,0 osnovnega zneska minimalnega dohodka za izračun denarne socialne pomoči tožnice, drugič, da je izrecno navedel, da je do denarne socialne pomoči upravičena tožnica s ponderjem 1 in da ima tožnico posredno ugotovljene dohodke v višini 127,24 EUR mesečno, navedene dohodke pa je organ prve stopnje, kakor to izhaja iz upravnega spisa tožene stranke, ugotovil posredno potem, ko je tožnica dostavila Centru za socialno delo A. podatke in potrdilo o višini pokojnine za svojega moža B.B..

Pravilno navaja toženka v dokončni odločbi, da organ druge stopnje pri odločanju o pritožbi veže prepoved spremembe v škodo pritožnika. V danem primeru je bila ravno odločitev drugostopenjskega organa toženca v nasprotju z določbo 253. člena ZUP. Ta v drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom določa, da lahko organ druge stopnje z namenom, da bi se stvar rešila pravilno, ob reševanju pritožbe v mejah zahtevka, ki je bil postavljen v postopku na prvi stopnji, s svojo odločbo spremeni odločbo v škodo pritožnika, vendar samo iz razlogov, ki so določeni v 274., 278. in 279. členu tega zakona. V citirani odločbi je urejena tako imenovana dopustna prekoračitev prepovedi reformacije in peus, kadar organ odloča v škodo pritožnika v tistem delu, ki presega meje preizkusa iz 274. člena ZUP in preizkuša odločbo tudi v delu, v katerem je pritožnik ne izpodbija, oziroma ko jo preizkuša iz razlogov, ki jih pritožnik v pritožbi ne uveljavlja. Poleg tega pogoja pa mora biti izpolnjen še nadaljnji pogoj, da je za spremembo odločbe v škodo pritožnika podan kateri izmed razlogov, ki so določeni v 274. členu, če gre za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ali v 278. členu, če gre za izredno razveljavitev ali v 279. členu ZUP, če gre za ničnost odločbe. Če ni podan nobeden od teh razlogov, pritožbeni organ ne more odločiti v škodo pritožnika.

Bistvo načela prepovedi spremembe odločbe v škodo pritožnika je v tem, da mu v polni meri omogoča uporabo v 25. členu Ustave RS zagotovljene pravice do pritožbe proti odločbam državnih in drugih organov, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. To pravico pa bo mogel izkoristiti le v primeru, ko jo bo lahko vložil brez tehtanja in strahu, da se bo z vložitvijo pritožbe njegov položaj poslabšal. Zaradi tega je treba po mnenju pritožbenega sodišča vse izjeme od tega pravila razlagati restriktivno. Presoji o tem, kako uravnotežiti na eni strani strankino popolno pravico do pritožbe, na drugi strani pa varstvo javne koristi, je opravil zakonodajalec s tem, ko je določil pogoje za odstop od prepovedi odločitve v škodo pritožnika. Že iz tega razloga po mnenju pritožbenega sodišča toženec ni ravnal prav, ko je mimo pogojev iz drugega odstavka 253. člena ZUP odločil v škodo tožnice. Ne velja namreč navedba v obrazložitvi razlogov, zakaj je bilo odločeno v škodo pritožnice in sicer, ker naj bi bil očitno prekršen materialni predpis, s tem ko organ prve stopnje kot družinskega člana je upošteval osebo, ki ni družinski član. Navedeno ne drži, iz odločbe CSD A. izhaja ravno nasprotno. Prvostopenjski organ tožene stranke, moža tožnice, s katerim ta ne živi v življenjski skupnosti, ni upošteval kot družinskega člana, prav tako pa je štel, da je mož tožnice dolžan tožnico preživljati in je iz tega razloga tudi odločil, da so posredno ugotovljivi dohodki tožnice v višini mesečno 127,24 EUR ter je tako tožnica upravičena do denarne socialne pomoči v višini 102,28 EUR. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da materialni predpis s strani prvostopenjskega organa ni bil kršen, kaj šele očitno kršen, kakor to navaja tožena stranka. Organ prve stopnje je tudi primerno upošteval, da je dolžan zakonec preživljati svojo ženo in tudi upošteval, da bi bila dolžnost moža iz naslova preživljanja žene - tožnice v višini 127,24 EUR (iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da znaša pokojnina B.B. okoli 270,00 EUR mesečno).

Višje delovno in socialno sodišče je v več sodbah zavzelo stališče, da pravilna uporaba določb postopka v predsodnem postopku pomeni z vidika sodne presoje pravilno uporabo materialnega prava (na primer sodbe opr. št. Psp 200/2005, Psp 165/2009, Psp 216/2012, itd.), kar pomeni, da sta sodišči prve in druge stopnje uradoma dolžni paziti na pravilno uporabo določb ZUP oziroma, da sodišče po uradni dolžnosti ugotovi, ali so pristojni organi pri odločanju pravilno uporabili določbe ZUP, kar jim nalaga 86. člen Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Ur. l. RS, št. 54/92 s spremembami).

Pritožbeno sodišče je tako v skladu s peto alinejo 358. člena ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovilo, vendar pa je na tako ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbi tožnice deloma ugodilo in sicer tako, da je zaradi napačne uporabe materialnega prava (neobstoja pogojev za spremembo v škodo pritožnice po 253. členu ZUP) odpravilo dokončno odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 24. 6. 2011. V preostalem pa je tožbeni zahtevek tožnice, ki se nanaša na to, da je bila odločba Centra za socialno delo A. z dne 30. 8. 2010 nepravilna, zavrnilo, saj meni, da je Center za socialno delo pri svoji odločitvi glede upravičenosti tožnice do denarne socialne pomoči pravilno odločil, da je tožnica do navedene pomoči za čas od 1. 8. 2010 do 31. 10. 2010 upravičena. Glede višine, zaradi česar se je tožnica sploh pritožila, pa je pritožbeno sodišče že navedlo, da je k preživljanju tožnice dolžan prispevati tudi mož, kar je organ prve stopnje upošteval tako, da je ugotovil posredno ugotovljeni dohodek v višini 127,24 EUR, razliko do 229,52 EUR minimalnega dohodka pa predstavlja odobrena socialna pomoč v višini 102,28 EUR za navedeno obdobje. V tem delu je bilo potrebno tožbeni zahtevek tožnice v skladu s 353. členom ZPP zavrniti.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia