Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ko je presojo vpliva (pritožbeno zatrjevane) morebitne procesne kršitve na zakonitost in pravilnost sodbe sodišča prve stopnje utemeljilo s tem, da vsebina po sodišču prve stopnje neupoštevane pripravljalne vloge ne pripelje do drugačne odločitve; - materialnopravne presoje, ali je prvi tožnik podizvajalec glavnega izvajalca.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ko je presojo vpliva (pritožbeno zatrjevane) morebitne procesne kršitve na zakonitost in pravilnost sodbe sodišča prve stopnje utemeljilo s tem, da vsebina po sodišču prve stopnje neupoštevane pripravljalne vloge ne pripelje do drugačne odločitve; - materialnopravne presoje, ali je prvi tožnik podizvajalec glavnega izvajalca.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek prvega tožnika, da mu je toženec dolžan plačati znesek 7.762,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2010 dalje do plačila, znesek 7.512,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 1. 2011 dalje do plačila in znesek 6.010,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 2. 2011 dalje do plačila. Poleg tega je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek drugega tožnika, da mu je toženec dolžan plačati dolg v skupnem znesku 56.394,98 EUR s pripadki.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo obeh tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Prvi tožnik vlaga zoper odločitev sodišča druge stopnje predlog za dopustitev revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sta tožnika na prvem naroku za glavno obravnavo vložila pripravljalno vlogo, ki je sodišče prve stopnje ni upoštevalo sklicujoč se na peti odstavek 286.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ravnanje sodišča sta grajala na naroku in obširneje v pritožbi, a se sodišče druge stopnje do teh pritožbenih navedb ni opredelilo. Ocenilo je namreč, da ne glede na vprašanje (ne)pravilnosti ravnanja sodišča prve stopnje, tudi morebiti podana procesna kršitev ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. Takšen zaključek je neutemeljen, preuranjen in predstavlja procesno kršitev. Sodišče se je namreč pri presoji vpliva morebitne kršitve na zakonitost in pravilnost odločitve spustilo v vsebinsko obravnavo pripravljalne vloge, ki je pravno formalno ni in je ni mogoče upoštevati, in v posledici tega zaključilo, da njena vsebina ne vpliva na vsebinsko odločitev v zadevi, ni pa se spustilo v presojo v pritožbi zatrjevane procesne kršitve. S takšnim postopanjem je poskušalo sanirati bistveno kršitev pravil postopka, ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje, in obenem kršilo tožnikovo pravico do kontradiktornosti postopka. Pripravljalne vloge, ki je sodišče ne sprejme v obravnavo, namreč vsebinsko ni mogoče presojati, zato ta ne more predstavljati podlage za odločitev. Predlaga, da sodišče revizijo dopusti glede vprašanja, ali lahko sodišče druge stopnje pri presoji bistvene kršitve določb postopka, ki se uveljavlja zaradi kršitve 286. in 286.a člena ZPP, vsebinsko presoja pripravljalno vlogo, ki je sodišče prve stopnje zaradi prekluzije ni upoštevalo, in se pri presoji zakonitosti in pravilnosti sodbe sodišča prve stopnje izrecno sklicuje na to vlogo. V ostalem delu predlagatelj izpostavlja bistveno kršitev določb postopka, ki naj bi jo storilo sodišče prve stopnje (kršitev 286., 286.a in 5. člena ZPP) in ki v pritožbenem postopku vsebinsko ni bila presojana. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, ali lahko prekluzija navajanja dejstev in predložitve dokazov nastopi že pred prvim narokom za glavno obravnavo kljub dejstvu, da sodišče stranke postopka pred prvim narokom ni pisno pozvalo na predložitev pripravljalne vloge in ni opozorilo na morebitne posledice prekluzije. Pomembnost vprašanj utemeljuje z neobstojem sodne prakse Vrhovnega sodišča. V zvezi z očitkom zmotne uporabe materialnega prava navaja, da si sodišči druge in prve stopnje preozko razlagata določbe 631. in 649. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in določbe Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (v nadaljevanju Uredba) o tem, kdaj gre za podizvajalsko razmerje, ter da sodne prakse Vrhovnega sodišča glede razlage pravnega standarda podizvajalca del (sodelavca podjemnika) v smislu, katera dela štejemo kot dela podizvajalca, ni. Tožnika sta bila podizvajalca izvajalca A. d.d., saj sta zanj izvajala storitev, ki je bila neposredno povezana s predmetom gradbene pogodbe in javnim naročilom. Šlo je za specialna dela, za katere izvajalec ni bil usposobljen, bila pa so nujno potrebna za izvajanje pogodbenih del, predvsem zaradi časovnih, organizacijskih in tehničnih okoliščin. Predlaga, da sodišče dopusti revizijo glede vprašanj: 1) ali lahko podizvajalca specialnih del, za katere izvajalec del ni usposobljen, ta dela pa so nujno potrebna za izvajanje pogodbenih del, štejemo za podizvajalca v smislu 631. člena OZ in Uredbe in 2) kateri so kriteriji in pravnorelevantni okvirji za razlago pravnega standarda podizvajalca del po določbi 631. člena OZ in Uredbe.

4. Predlog je utemeljen.

5. V obravnavani zadevi so podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).