Jedro

Porokova izjava mora biti pismena, sicer ga ne zavezuje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu glede drugotoženca P. V. in glede tretje toženke B. V. razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in razsodilo, da so toženci M. L., P. V. in B. V. dolžni tožniku nerazdelno vrniti znesek 20.000 DEM z obrestmi, ki tečejo od 17.6.1992 dalje do plačila v višini, kot se obrestujejo oz. so se obrestovale vezane devizne vloge brez določenega namena na dan 17.6.1992 pri banki kraja izpolnitve, to je Ljubljanski banki - ekspozitura L., vse v tolarski protivrednosti na dan plačila, po srednjem tečaju Banke Slovenije in povrniti tožniku njegove pravdne stroške v znesku 95.988,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila. Sodišče je med drugim ugotovilo, da je bila med strankami sklenjena poroštvena pogodba, s katero sta se poroka - drugo in tretje toženec nasproti tožniku zavezala, da bosta izpolnila veljavno in zapadlo obveznost prvotoženke, če ta tega ne bi storila.

Zoper sodbo sta se pritožila toženca B. V. in P. V. ter uveljavljata vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. ZPP in predlagata, naj sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V obrazložitvi pritožbe navajata, da izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe v odločilnih dejstvih. Poudarjata, da iz izjav, ki sta jih podpisala 13.6.1993 izhaja, da sta le dovolila prvi toženki prosto razpolaganje nepremičnin ter opozarjata na 997. in 998. čl. ZOR, ki določata, da poroštena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pismeno. Onadva pa s tožnikom nista sklepala nobene poroštvene pogodbe, niti nista nastopala kot poroka v zavezi prvotoženke. V izjavi toženke je celo jasno navedeno, da dovoljuje le vpis hipoteke.

Pa tudi, če bi šlo za poroštvo, bi smel upnik od poroka zahtevati izpolnitev šele potem, ko je glavni dolžnik ne bi izpolnil v roku, ne pa, da so toženci nerazdelno zavezani k plačilu. Potrdilo, ki ga je prva toženka izdala tožniku 16.6.1993, pa je pomanjkljivo, saj je v potrdilu le zapisano, da prvo toženka garantira za najeti kredit ter zastavlja gozd. Zato je potrebno ugotoviti, na kakšen način se je katera od drugotožene oz. tretjetoženih strank zavezala tožniku za nesporno posojeni denar prvi toženki.

V odgovoru na pritožbo tožeča stranka zavrača pritožbena izvajanja in predlaga, naj sodišče druge stopnje pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

Poudarja, da je vsako nejasnost in pomanjkljivost pojasnjeval tekom postopka sam tretji toženec in povedal, da sta se z ženo zavezala kot poroka.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da so podani zatrjevani pritožbeni razlogi. Sodišče prve stopnje je med drugim v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je bila sklenjena med strankami poroštvena pogodba, s katero naj bi se poroka, to je drugo in tretjetoženec, nasproti tožniku zavezala, da bosta izpolnila veljavno in zapadlo obveznost prvotoženke, če ta tega ne bi storila. Pri tem se je sodišče prve stopnje sklicevalo na potrdilo z dne 16.6.1992 ter na izpoved drugotoženca P. V., ki je zaslišan na glavni obravnavi (list. št. 16) izpovedal, da sta z ženo nastopila kot poroka, kar naj bi bilo razvidno iz podpisa na potrdilu z dne 16.6.1992. Pritožba pa utemeljeno poudarja, da iz potrdila z dne 16.6.1992 glede toženca P. V. in toženke B. V. izhaja le, da sta bila s tem potrdilom seznanjena, ničesar pa ni v tej listini glede njiju, da bi nastopila kot poroka nasproti tožniku za izpolnitev prvotoženkine obveznosti.

Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. čl. ZPP, zaradi česar je bilo razveljaviti v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje že iz tega razloga.

Pritožba pa tudi utemeljeno opozarja, da po določilu 998. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pismeno, kar je sodišče prve stopnje ob odločanju o tožbenem zahtevku očitno spregledalo.

Sodišče prve stopnje bo moralo zato v dopolnjenem postopku odpraviti nakazane pomanjkljivosti in preveriti pritožbene trditve. Ob odločanju o preostalem delu tožbenega zahtevka tožeče stranke bo moralo upoštevati določila 997. in 998. čl. ZOR. Šele potem, ko bo sodišče dopolnilo postopek v nakazani smeri in znova skrbno ocenilo vse izvedene dokaze, bo lahko pravilno odločilo tudi o zahtevku tožeče stranke, ki ga uveljavlja proti tožencema P. V. in B. V. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih stranki v pritožbi in v odgovoru na pritožbo nista zaznamovali.

Določbe zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).