Jedro

Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Zato na podlagi vprašanja, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka, kar ni predmet revizijske presoje, revizije ni mogoče dovoliti.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka in stranka z interesom sami trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 35105-9/2013/20-01031383 TŠ, GB z dne 5. 12. 2013. Z navedeno odločbo je tožena stranka investitorju, to je stranki z interesom v tem upravnem sporu, izdala gradbeno dovoljenje za postavitev bazne postaje mobilne telefonije na tam navedenem zemljišču pod tam navedenimi pogoji.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

3. Na revizijo, ki je bila vročena v odgovor toženi stranki in stranki z interesom, je odgovorila stranka z interesom. Predlagala je njeno zavrnitev oziroma zavrženje in zahtevala povračilo stroškov odgovora na revizijo.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. V okviru navedene določbe ZUS-1 revidentka uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja. Navaja več pravnih vprašanj, in sicer: „ali pisanje, ki nima predpisanih sestavin po 210. členu ZUP (nima originalnih podpisov in nima originalne štampiljke) in ki poleg tega še ni pravilno vročeno poooblaščencu tožeče stranke (po 88. členu ZUP), z vložitvijo pravnega sredstva v zakonsko predpisanem roku postane upravna odločba, ki je bila pravilno vročena in začne tudi pravno učinkovati; ali določila 63. in 65. člena ZGO-1 suspendirata določbe ZUP, predvsem 9. člen, 157. člen in 158. člen; ali v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, upoštevaje pripombe strank danih na ustni obravnavi (ali kasneje v določenem roku) pri spremembi projektne dokumentacije, lahko nadomesti določila 9. in 158. člena ZUP, kakor tudi 63. člena ZGO-1, o obvezni seznanitvi strank v postopku s celotno projektno dokumentacijo“ in „ali je ob upoštevanju 72. člena URS in glede na določbe Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju upravni organ dolžan upoštevati 16. člen imenovane Uredbe in pri oceni sevalnih obremenitev pri izdaji gradbenega dovoljenja za nov objekt, ki je tudi vir elektromagnetnega sevanja v okolje, upoštevati seštevek vseh že obstoječih sevalnih obremenitev, vključno z objektom, za katerega se izdaja gradbeno dovoljenje“.

8. Tako zastavljena vprašanja se nanašajo na upravni postopek izdaje gradbenega dovoljenja in na pravilnost tega postopka, ki sama zase niso predmet revizijske presoje. Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta namreč ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1(1), saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Zato na podlagi vprašanja, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka, kar ni predmet revizijske presoje, revizije ni mogoče dovoliti.(2) Revidentka pa tudi ni navedla, v čem naj bi bila ta vprašanja povezana s pomembnimi pravnimi vprašanji, ki se nanašajo na pravilnost postopka v upravnem sporu (po ZUS-1), zato ta vprašanja za dovoljenost revizije ne zadoščajo.

9. To velja tudi za vprašanje v zvezi delom upravnega organa pri oceni sevalnih obremenitev okolja. Revidentka vprašanja ne gradi na argumentih izpodbijane sodbe, ki je na tovrstne tožbene navedbe odgovorila, ampak na očitku nepravilnega dela upravnega organa. S tem pa po vsebini ugovarja pravilnosti upravnega postopka in v postopku ugotovljenemu dejanskemu stanju, kar prav tako ni predmet revizijske presoje (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). V zvezi s tem je treba tudi pojasniti, da je že na podlagi branja 16. člena v 7. točki tega sklepa navedene uredbe jasno, da mora upravni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti strokovno oceno obremenitve okolja zaradi sevanja, ki jo izdela pravna ali fizična oseba, pooblaščena za izdelavo poročil o vplivih na okolje. V navedenem členu pa je določena tudi vsebina tega poročila.

10. Glede na obrazloženo uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

12. Navedbe stranke z interesom v odgovoru na revizijo niso pripomogle k odločitvi Vrhovnega sodišča, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (155. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Tako VS že v sodbi X Ips 1233/2004 z dne 24. 5. 2007 in nadaljnji sodni praksi.

(2) O tem VS npr. v sklepu X Ips 358/2014 z dne 23. 3. 2016.