Jedro

Odmera višine odškodnine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in telesnih bolečin.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremni tako, da se pritožba tožene stranke glede odmere višine odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti kot neutemeljena zavrne in v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Po ugoditvi reviziji se izrek sodbe sodišča prve stopnje glasi: „Tožena stranka je dolžna v petnajstih dneh plačati tožeči stranki 5.539,00 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 13.700,00 EUR od 18. 6. 2008 do 25. 9. 2008, od zneska 5.539,00 EUR pa od 26. 9. 2008 do plačila.

Kar zahteva tožeča stranka več, se zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške prvostopenjskega postopka v višini 1.264,09 EUR v petnajstih dneh od izdaje te odločbe, od takrat dalje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“ Vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške revizijskega postopka v višini 1.088,00 EUR v petnajstih dneh od izdaje te odločbe, od takrat dalje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo z dne 30. 9. 2008 od sodišča zahtevala, naj toženi stranki naloži plačilo 35.400,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpela zaradi poškodbe na delovnem mestu 8. 3. 2006. Sodišče prve stopnje je potem, ko je presodilo, da ugovor tožene stranke, da znaša prispevek tožnice k nastanku škode 50%, ni utemeljen, tožničinemu zahtevku za plačilo nepremoženjske škode po višini ugodilo v celoti in ji prisodilo 35.400,00 EUR (za pretrpljene telesne bolečine 15.500,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 19.200,00 EUR in za duševne bolečine zaradi skaženosti 700,00 EUR). Toženi stranki je naložilo tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 23.239,00 EUR od 26. 9. 2008 do plačila in od zneska 31.400,00 EUR za čas od 18 .6. 2008 do 25. 9. 2008. Zahtevek za povračilo premoženjske škode je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo. Odločilo je, da znaša prispevek tožnice k nastanku škode 50%, odškodnini za pretrpljene telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa znižalo na 10.500,00 EUR oziroma na 14.200,00 EUR. V ostalem je pritožbo zavrnilo, tožnici pa naložilo, da mora toženi stranki, ob upoštevanju uspeha, povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 215/2011 z dne 9. 2. 2012 dopustilo revizijo glede vprašanja višine odškodnine za telesne bolečine in glede višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

4. V dopuščeni reviziji tožnica trdi, da je pritožbeno sodišče pri odmeri odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zmotno uporabilo materialno pravo. Navaja primere iz sodne prakse, v katerih naj bi bila oškodovancem v podobnih primerih prisojena višja odškodnina in trdi, da pritožbeno sodišče ni v zadostni meri upoštevalo pomena prizadete dobrine in namena odškodnine za nepremoženjsko škodo, zaradi česar njegova odmera ne predstavlja pravične denarne odškodnine. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in ji za pretrpljene telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti prisodi zadoščenje, kakršnega ji je odmerilo sodišče prve stopnje. Podrejeno predlaga, naj se sodba pritožbenega sodišča „v celoti razveljavi, zadeva pa vrne temu sodišču v novo odločanje“.

5. Izvod dopuščene revizije, skupaj s predlogom za dopustitev revizije in sklepom Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije, je bil poslan nasprotni stranki in stranskemu intervenientu (prvi odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), ki na revizijo nista odgovorila.

6. Revizija je utemeljena.

7. Vrhovno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 371. člena ZPP preizkusilo sodbo sodišča druge stopnje samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (3. točka obrazložitve).

8. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da je tožnica zaradi poškodbe na delovnem mestu 8. 3. 2006 utrpela zlom vratu stegnenice na desni nogi. Zaradi tega je morala prestati dve operaciji, začele pa so se pojavljati tudi degenerativne spremembe glavice desne stegnenice in posledično artritične spremembe, kar bo po izvedenskem mnenju zahtevalo zamenjavo kolka s protetičnim nadomestkom. Predmet revizijskega preizkusa materialnopravne pravilnosti izpodbijane odločitve je določitev višine denarne odškodnine za tožničino nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki jih je utrpela oziroma jih trpi kot posledico poškodbe, povzročene pri nesreči pri delu.

9. Na podlagi podatkov informatizirane baze sodnih odločb Vrhovno sodišče ugotavlja, da so podobni primeri uvrščeni v IV. stopnjo od šestih po Fischerju (hudi primeri). Podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine so določbe 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost (stopnjo) in trajanje telesnih in duševnih bolečin glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. V skladu z načelom objektivne pogojenosti višine obravnavane odškodnine pa mora sodišče pri njeni odmeri upoštevati pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (drugi odstavek 179. člena OZ). Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da ti načeli pri odmeri odškodnine za telesne bolečine ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, v izpodbijani sodbi nista bili pravilno upoštevani.

10. Pri presoji višine odškodnine za prestane telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem po mnenju Vrhovnega sodišča pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni v zadostni meri upoštevalo zlasti dejstva, da bo morala tožnica, kot to izhaja iz mnenja izvedenca, prestati še operacijo zaradi zamenjave kolka, kar je tudi posledica poškodbe. Sicer pa je zlom stegnenice uvrščen med hujše primere,(1) njegovo zdravljenje pa je trajalo skoraj 5 mesecev. Primerjava tožničine poškodbe s podobnimi primeri iz sodne prakse pokaže, da je denarno zadoščenje, ki ga je tožnici za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem odmerilo sodišče prve stopnje, povsem v skladu s kriteriji, ki jih določata 179. in 182. člen OZ. Vrhovno sodišče je zato reviziji tako ugodilo, da je pritožbo tožene stranke v delu, ki se je nanašal na denarno zadoščenje zaradi prestanih telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem, zavrnilo.

11. Glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti sta nižji sodišči ugotovili, da ima tožnica bolečine pri dalj časa trajajoči hoji ali stoji, ne more dalj časa sedeti, ne more plavati ali hoditi na izlete, težko pa opravlja tudi gospodinjska opravila. Opisane posledice po presoji Vrhovnega sodišča terjajo višjo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti od zneska 14.200,00 EUR, kolikor je tožnici prisodilo pritožbeno sodišče. Ob upoštevanju načel individualizacije in objektivne pogojenosti, razmerij med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodnin, ki so bile v sodni praksi prisojene oškodovancem v podobnih primerih, je po presoji Vrhovnega sodišča tudi v primeru duševnih bolečin, ki jih tožnica trpi zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, denarno zadoščenje, ki ga je iz tega naslova prisodilo sodišče prve stopnje, primerno in v skladu s kriteriji iz 179. in 182. člena OZ. Zato je tudi v tem delu Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje tako spremenilo, da je tudi glede te oblike nepremoženjske škode pritožbo tožene stranke zavrnilo.

12. Skupni znesek zadoščenja za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, brez upoštevanja valorizirane akontacije, znaša tako 34.700,00 EUR, kar pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 36,28 takratnih povprečnih neto plač.

13. Odločitev o stroških postopka temelji na določbah 154. in drugega odstavka 165. člena ZPP. V postopku pred sodiščem prve stopnje je tožnica po temelju uspela do polovice, glede višine zahtevane odškodnine pa skoraj v celoti (zavrnjen je bil le zahtevek za povrnitev predpravdnih stroškov v znesku 367,00 EUR, zaradi česar pa niso nastali nobeni posebni stroški). Tožničin uspeh tako znaša 75 %, uspeh tožene stranke pa 25 %. Ob upoštevanju obsega s strani pravdnih strank priglašenih stroškov, Odvetniške tarife in Zakona o sodnih taksah, so znašali v postopku pred sodiščem prve stopnje stroški tožnice 2.467,38 EUR, stroški tožene stranke pa 2.345,78 EUR. Glede na dosežen uspeh mora tako tožnica povrniti toženi stranki 586,44 EUR, tožena stranka pa tožnici 1.850,53 EUR, kar po medsebojnem pobotanju pomeni, da mora tožena stranka povrniti tožnici iz tega naslova 1.264,09 EUR (zadnji odstavek I. točke izreka sodbe).

14. Proti odločitvi sodišča prve stopnje je tožena stranka vložila pritožbo, tožeča stranka pa je nanjo pravočasno odgovorila. Ob upoštevanju odločitve revizijskega sodišča je tožeča stranka v pritožbenem postopku uspela le deloma. Na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP je zato revizijsko sodišče odločilo, da trpi stroške sestave pritožbe tožena stranka, stroške sestave odgovora na pritožbo pa tožeča stranka (II. točka izreka sodbe).

15. Z revizijo pa je tožnica v celoti uspela, zato ji mora tožena stranka povrniti vse stroške revizijskega postopka in sicer 890,00 EUR nagrade odvetniku za postopek z revizijo, zvišano za 20 % DDV ter 20 EUR materialnih stroškov, skupaj torej 1088,00 EUR (III. točka izreka sodbe).

Op. št. (1): Alenka Berger Škrk: Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, GV založba, Ljubljana, 2010, stran 72.