Jedro

ZLPP v prvem odstavku 13. člena določa, da … mora podjetje stvari, ki so predmet začasne odredbe (izdane zaradi zahtevka za denacionalizacijo - gl. člene 9 - 12), popisati in izločiti iz lastninskega preoblikovanja ter jih uporabljati kot dober gospodar. Skladno z določbo prvega odstavka 51. člena ZZLPPO se šele s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji ta sredstva olastninijo – bodisi z vrnitvijo denacionalizacijskemu upravičencu bodisi s prenosom v last (tedaj) Slovenske razvojne družbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 660,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določene v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

A Dosedanji potek postopka

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo, s katero je prvostopenjsko sodišče ugodilo zahtevku za izpraznitev poslovnih prostorov ... in njihovo izročitev v last in posest tožeči stranki ter za plačilo uporabnine v višini 7.551.740,00 SIT s pripadki ter 1.078.820,00 SIT mesečno od vložitve tožbe do konca glavne obravnave (5. 10. 2004).

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava.

3. Postopek v tej zadevi se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS.

Ugotovljeno dejansko stanje

5. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: Tožeča stranka je imetnica pravice uporabe poslovnih prostorov na ...; Nepremičnina, navedena v prejšnji alineji, je predmet zahtevka za vrnitev v denacionalizacijskem postopku, ki pa še ni končan; Tožena stranka uporablja prostore, navedene v prejšnji alineji, brez ustrezne pogodbe ali kakšne druge pravne podlage in tožeči stranki za to ne plačuje nobenega nadomestila.

B

Revizijske navedbe

6. Tožena stranka v reviziji navaja, da izpodbijana odločitev temelji na zmotni uporabi materialnega prava, ker sodišči nista upoštevali določb Zakona o denacionalizaciji (ZDen – Uradni list RS, št. 27/91 – s spremembami in dopolnitvami) in Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (ZZLPPO – Uradni list RS, št. 30/98), zaradi česar naj bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Po revidentkinem stališču bi morali sodišči ugotavljati, kako se je končal denacionalizacijski postopek, saj bo šele po koncu tega postopka razvidno, ali je tožeča stranka postala lastnica sporne nepremičnine.

C

Presoja utemeljenosti revizije

7. Revidentka v postopku pred sodiščem prve stopnje (in tudi nikoli pozneje) ni postavila trditve, da se je in kako se je končal postopek denacionalizacije. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da (ob zaključku glavne obravnave) denacionalizacijski postopek ni bil končan. Na tej dejanski podlagi sta obe sodišči napravili pravno pravilen sklep, da je tožeča stranka (še) imetnica pravice uporabe na sporni nepremičnini.

8. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP – Uradni list RS, št. 55/92 – s spremembami in dopolnitvami) v prvem odstavku 13. člena določa, da … mora podjetje stvari, ki so predmet začasne odredbe (izdane zaradi zahtevka za denacionalizacijo - gl. člene 9 -12 ZLPP), popisati in izločiti iz lastninskega preoblikovanja ter jih uporabljati kot dober gospodar. Skladno z določbo prvega odstavka 51. člena ZZLPPO se šele s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji ta sredstva olastninijo – bodisi z vrnitvijo denacionalizacijskemu upravičencu bodisi s prenosom v last (tedaj) Slovenske razvojne družbe.

9. Glede na navedeno je revizijsko sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena. Ker tudi ni našlo napak pri uporabi materialnega prava, je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

10. Odločba o stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Znesek 660,96 eurov predstavlja stroške, ki jih je imela tožeča stranka z zastopanjem pri vložitvi odgovora na revizijo, odmerjene skladno z odvetniško tarifo. Od priznanih stroškov gredo toženi stranki za primer zamude tudi zahtevane zamudne obresti (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 – Pravna mnenja I/2006).