Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
O preložitvi naroka odloča sodnik. Zato navedbe tožnice, da naj bi ji sodna zapisnikarica po telefonu zagotovila, da bo narok preložen, niso upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo dne 7. 3. 2012 in v posledici sklepa o ustavitvi postopka.
Zoper sklep o zavrniti predloga za vrnitev v prejšnje stanje se je zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 8., 10., 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US in 107/10 - Odl. US), zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožnica in predlagala, da sodišče druge stopnje predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, razveljavi sklep o ustavitvi postopka z dne 7. 3. 2012 ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da se je tožnica po telefonu pogovarjala z zapisnikarico pri sodišču prve stopnje. Na tožničin predlog, da se narok za glavno obravnavo, razpisan za 7. 3. 2012, preloži in ponovno opravi na sedežu sodišča v Ljubljani, je delavka sodišča zagotovila, da bo sodišče predlogu ugodilo, izjavila naj bi le, da je za ugoditev predlogu potreben pisni predlog. Tožnica se je, kot prava neuka oseba, zanesla na izjavo delavke sodišča in je verjela, da sodišče naroka dne 7. 3. 2012 ne bo opravilo ter ga bo preložilo na kasnejši datum. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati predlog tožnice, da se v zvezi z vsebino razgovora zasliši zapisnikarica, s katero se je tožnica dogovorila za preložitev naroka. Z ravnanjem sodišča je bilo izigrano njeno zaupanje tako v institucijo kot v njene delavce – javne uslužbence. Tožničina pooblaščenka vsakodnevno prejema telefonska obvestila sodišča o preklicanih narokih, razumljivo je zato, da sta se tako tožnica kot njena pooblaščenka zanašali na obljubo delavke sodišča, dano po telefonu, da bo narok preložen in bo poslano novo vabilo. Tudi morebiten nepravilen postopek pooblaščenke ne more biti v škodo tožeči stranki, ker je potrebno upoštevati, da tožnica ni prava vešča oseba. Sodišče ni ravnalo po drugem odstavku 120. člena ZPP in ni razpisalo naroka za ugotovitev utemeljenosti predloga, s tem je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, v postopku, ki ga je izvedlo, ni bilo bistvenih kršitev, ki jih zatrjuje pritožba, niti ostalih kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti.
Sodišče po prvem odstavku 116. člena ZPP stranki, ki je zamudila narok ali rok za kakšno pravdno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje oziroma dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Če na poravnali narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožeča stranka in so izpolnjeni tudi pogoji, da je bila na narok pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok, se po drugem in petem odstavku 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04, 10/04 - popr., 61/04 - ZPMSPDSS, 45/08 - ZArbit, 45/08 - ZPP-D, 33/10 - Skl. US in 47/10 - Odl. US) šteje, da je umaknila tožbo. Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz listin v sodnem spisu, tožnici dne 11. 1. 2012 pravilno vročilo vabilo za prvi narok za glavno obravnavo. Ker se ga niti tožnica niti njena pooblaščenka, po prepričanju prvostopenjskega sodišča brez upravičenega razloga, nista udeležili, je 7. 3. 2012, na dan, ko je bil narok razpisan, izdalo sklep, da se postopek ustavi.
Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je bila nepravilno obveščena, da bo narok preložen, informacija delavke sodišče naj bi pri njej povzročila opravičljivo zmoto, s tem je izkazan tudi upravičen razlog za izostanek z naroka in temelj za vrnitev v prejšnje stanje. Stališče tožeče stranke je zmotno, njene navedbe pa tudi ne pomenijo, da telefonski pogovor z zapisnikarico na sodišču pomeni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, katerega opravičenost je izkazana v tolikšni meri, da bi sodišče za ugotovitev utemeljenosti moralo razpisati narok. Razlog za vrnitev v prejšnje stanje, kot ga je navedla tožeča stranka, je očitno neupravičen. Sodišče po prvem odstavku 115. člena ZPP lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Upravičenost razlogov presoja sodišče in ti v predlogu za preložitev glavne obravnave, kot ga je po telefaksu in neposredno dne 2. 3. 2012 poslala tožnica oziroma njena pooblaščenka, očitno niso bili takšni, da bi jih sodišče prve stopnje upoštevalo kot zadostne. Postopek vabljenja strank na naroke je določen v 113. členu ZPP, iz te določbe v povezavi s prvim odstavkom 142. člena ZPP izhaja, da se stranke na narok vabijo s pisnim vabilom, ki jim mora biti pravilno vročeno. O razpisu ali preložitvi narokov po 10. točki prvega odstavka 270. člena ZPP odloči predsednik senata. Narok za glavno obravnavo po 280. členu ZPP razpiše predsednik senata, določiti ga mora tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj 15 dni od prejema vabila, kar tudi pomeni, da se vabila na narok vročajo v pisni obliki. O preložitvi in ponovnem razpisu naroka se stranka ne more dogovarjati z zaposlenimi na sodišču mimo predsednika senata, ki mu je zadeva dodeljena v sojenje. Možnost telefonske komunikacije ZPP določa le v dveh primerih, prvič po petem odstavku 105. b člena, po katerem lahko minister, pristojen za pravosodje, določi vloge, ki se lahko vložijo tudi po telefonu ali po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa in drugič v postopku v gospodarskih sporih, v katerih lahko po drugem odstavku 487. člena sodišče določi narok po telefonu v nujnih primerih. Strankam, njihovim pooblaščencem ali drugim osebam sodišče po prvem odstavku 72. člena Sodnega reda (Ur. l. RS, št. 17/95, 35/98, 91/98, 22/00, 31/00, 113/00, 62/01, 102/01, 88/01, 22/02, 15/03, 75/04, 138/04, 74/05, 5/07, 82/07, 16/08, 93/08, 110/08, 117/08, 22/10 in 48/11) po telefonu praviloma ne daje podatkov o stanju zadev oziroma podatkov v zvezi s postopkom. Le izjemoma lahko uradna oseba sodišča osebam, za katere je preverila istovetnost, posreduje po telefonu podatke, ki so nujni za uspešno izvedbo postopka. Da se vabila za obravnavo ali narok pošiljajo strankam v pisni obliki po odredbi sodnika izhaja iz 241. člena Sodnega reda.
Ne glede na vsebino pogovora med sodno zapisnikarico in tožnico, o čemer je na listu številka 25 sodnega spisa uradni zaznamek zapisnikarice, ki ne potrjuje navedb tožnice, bi tožeča stranka ter njena pooblaščenka preložitev naroka lahko upoštevali le, če bi prejeli sklep sodišča o preklicu z morebitnim vabilom na nov narok. V sodbi opr. št. II Ips 697/2007 z dne 8. 11. 2007 je Vrhovno sodišče RS pojasnilo, da je sklep o določitvi naroka sklep procesnega vodstva. Sodišče ga sme preklicati ali ga spremeniti, a dokler tega ne stori, velja. Zato bi se morala tožnica oziroma pooblaščenka, ki osebnega obvestila o preklicu naroka nista prejeli, sami pozanimati, ali je pristojna sodnica prošnji ugodila. Ker tega nista storili in tudi glavne obravnave se nista udeležili, se je tožnica s tem odrekla pravici do sodelovanja v postopku in ji te pravice ni odvzelo sodišče. Vrhovno sodišče je v sodbi opr. št. II 664/2008 z dne 10.9.2009 navedlo, da sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da njenemu predlogu za predložitev naroka ni ugodilo. Iz uradnega zaznamka sodne zapisnikarice, sestavljenega dne 2. 3. 2012, izhaja, da se ni pogovarjala s tožnico, temveč s pooblaščenko ter ji pojasnila, da je potrebno vložiti pisno vlogo za preklic naroka. Pojasnila naj bi tudi, da o preklicu odloči pristojni sodnik. V določbah postopka ni podlage, da administrativno sodno osebje odloča o preložitvi naroka. Glede na splošno načelo, da nepoznavanje prava ne more biti opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, se tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno sklicuje, da bi sodišče dejstvo, da je tožnica prava neuka stranka moralo upoštevati v njeno korist, kljub morebitni napaki pooblaščenke. Sodišče je postopalo zakonito, nikakor ni mogoče trditi, da je stranki onemogočilo obravnavanje pred sodiščem. Pritožbene trditve, da je pri izdaji sklepa o ustavitvi postopka in sklepa, da ne dovoli vrnitve v prejšnje stanje bistveno kršilo določbe postopka so, upoštevajoč ugotovljena dejstva in ureditev postopka vabljenja na narok, neutemeljene.
Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo.